Po zadušljivem zraku v Ljubljani udarile še podgane

V zadnjih tednih so prebivalci Ljubljane začeli opažati povečano število podgan na različnih lokacijah po mestu. Najbolj kritična območja vključujejo Poljansko nabrežje, Severni mestni park Navje, Vilharjevo cesto in Hacquetovo ulico.

Novinarji, kolegi N1 so te opazke potrdili s posnetki podgan sredi dneva, kar odpira vprašanja o učinkovitosti trenutnih ukrepov mestnih oblasti.

Občani zaskrbljeni zaradi množenja podgan

Občani Ljubljane izražajo zaskrbljenost zaradi vse večjega števila podgan, ki se brez strahu gibljejo po javnih površinah. “Na Poljanskem nabrežju so se podgane zelo namnožile, sprehajajo se že po pločnikih. Prosim za deratizacijo,” je zapisano na spletni strani ljubljanske občine.

Podobni zapisi se pojavljajo tudi v zvezi s Severnim mestnim parkom Navje, Vilharjevo cesto in Hacquetovo ulico, kar kaže na širši problem.

Strokovna mnenja o problemu

Veterinarka opozarja na pomanjkljivosti v trenutnih ukrepih. “Z grozo opažam, kako slabo se občina loteva preventive,” pravi. Kritizira visok strošek masovne deratizacije in začasno zapiranje parkov, kar problem rešuje le kratkoročno. “Prosim, poskrbite za smetnjake, v katere živali ne morejo priti,” dodaja.

Prav tako opozarja, da argument, da ljudje v Miklošičevem parku mečejo hrano na tla, drži delno, saj te odpadke čez dan večinoma “pospravijo” golobi. “Zamenjajte strokovnjaka. Krive so smeti, ki so polne hrane ponoči, ko so podgane aktivne,” še poudarja.

Odgovor mestnih oblasti in preventivni ukrepi

Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da za zdaj ne opažajo porasta števila podgan, zato deratizacija na javnih površinah ni načrtovana. “V primeru množenja bomo po potrebi ukrepali,” pravijo. Deratizacijo sicer izvajajo redno, dvakrat letno na kanalizacijskem sistemu, v osnovnih šolah in vrtcih, ter po potrebi v občinskih upravnih zgradbah.

Prav tako poudarjajo, da je skrb za skupne površine odgovornost vsakega posameznika. NLZOH opozarja, da žarišča običajno nastanejo tam, kjer imajo glodavci dovolj hrane. Zato občina poziva meščane, naj ne hranijo prostoživečih živali.

Kaj lahko stori posameznik?

Občina meščane poziva, naj z vzornim ravnanjem prispevajo k urejenosti mesta in zdravi skupnosti. “Vsak lahko prispeva k urejenosti našega mesta in skupnega prostora, v dotičnem primeru pa tudi za zviševanje ravni zdravja prebivalstva,” poudarjajo.

Neustrezno odvržena hrana privablja podgane, ki se hitro množijo, zato je ključno, da posamezniki svoj del odgovornosti jemljejo resno.

Problem podgan v Ljubljani je večplasten in zahteva ukrepe na več ravneh. Občina in meščani morajo sodelovati, da bi zagotovili varno in zdravo okolje za vse prebivalce. Redna deratizacija, pravilno ravnanje z odpadki in ozaveščanje javnosti so ključni koraki k rešitvi tega problema.

Utrip Ljubljane