Po vrhu na Aljaski: Trump zavrnil nove sankcije, Ukrajina opozarja na kapitulacijo

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da si želi „neposrednega mirovnega sporazuma, ne le premirja, ki se pogosto izkaže za nevzdržno“. Dodal je, da ZDA ne načrtujejo novih sankcij proti Rusiji, kar pomeni prelom s prejšnjo politiko, ki je skušala omejevati rusko vojno mašinerijo z gospodarskimi ukrepi.

Ameriški predsednik je v preteklosti kritiziral ruske napade na civiliste, a po pogovorih s Putinom je njegov ton postal občutno bolj spravljiv. Ruski mediji so ob tem poudarjali protokol, ki ga je Moskva razumela kot potrditev, da je Putin po letih izolacije znova zaželena figura na svetovni sceni.

Putinove zahteve in odziv Kijeva

Po poročanju Financial Timesa je Putin na srečanju predstavil jasne pogoje: ukrajinski umik iz Donecka in Luganska v zameno za zamrznitev fronte na drugih območjih.

„To je vbod v hrbet,“ je dejal visoki ukrajinski uradnik. Oleksandr Merežko, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, je bil prav tako oster: „Trump se je praktično povezal s Putinom. Oba bi zdaj lahko silila Ukrajino v mirovni sporazum, ki dejansko pomeni kapitulacijo.“

Ukrajinski predsednik Zelenski je pripravljen razpravljati o različnih oblikah varnostnih jamstev, a je jasno povedal, da predaja vzhodnih regij ni mogoča. Poslanka Ivana Klimpus-Tsintsadze je opozorila: „Kako bo zadovoljevanje Putinovih ambicij preprečilo, da bi čez čas sprožil novo invazijo?“

Pritisk na ukrajinsko vodstvo

Olga Aivazovska iz organizacije OPORA je opozorila, da bi morebitna predaja sprožila notranje napetosti: „To bi sprožilo vprašanje, zakaj se vsa ta leta sploh branimo.“ Analitik Alexander Khara iz Centra za obrambne strategije v Kijevu je srečanje opisal kot „veliko napako in veliko zmago za Putina“. Dodal je, da bi Trump v primeru zastoja pri pogajanjih lahko krivil Zelenskega, kar bi oslabil legitimnost ukrajinskega voditelja.

Boji se nadaljujejo

Medtem ko potekajo pogajanja, se na bojiščih nadaljujejo spopadi. Ruske sile so prejšnji konec tedna prodrle proti mestu Dobropillje, a jih je ukrajinska vojska zaustavila z angažiranjem elitnih enot. Zelenski je ob tem pohvalil „uspehe na nekaterih izjemno težavnih območjih Doneške regije“.

V bližini Pokrovskega se ruske enote trudijo obkoliti mesto, ki velja za ključ do širšega nadzora nad Donbasom. Poveljnik ukrajinske enote brezpilotnih letalnikov je na Telegramu zapisal: „Pogajanja so pogajanja, a boji se nadaljujejo. Če jih ne rešimo na bojišču, nas nobena pogajanja ne bodo rešila.“

Putinova simbolna zmaga

Reuters v analizi izpostavlja, da je Putin v nekaj urah dosegel več ciljev: Trumpa je prepričal, da premirje ni ustrezna rešitev, preprečil širitev sankcij in z rdečo preprogo prekinil vtis večletne izolacije.

Ruski državni mediji so izpostavili, da je bil Putinu dovoljen vojaški prelet nad ameriškim ozemljem, ter da ga je Trump osebno pospremil v predsedniško limuzino. „Zahodni mediji so v stanju, ki bi ga lahko opisali kot zmedeno na robu popolne norosti,“ je komentirala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Evropski odzivi

Srečanje na Aljaski je sprožilo tudi burne odzive v Evropi. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da so ZDA evropskim partnerjem zagotovile, da bodo sodelovale pri varnostnih jamstvih za Ukrajino, vendar je hkrati opozoril, da „priznanje Donbasa kot ruskega ozemlja ni rešitev, ki bi zagotovila trajni mir“.

V Varšavi so bili še bolj ostri. Poljski zunanji minister je sporočil, da bi „predaja ozemelj pomenila nagrajevanje agresorja in spodkopavanje celotne evropske varnostne arhitekture“. Francoski diplomati so bili bolj zadržani, a so po neuradnih kanalih izrazili zaskrbljenost, da bi Trumpov pristop lahko razdvojil zahodni blok.