Po uveljavitvi plačne reforme prihodnji teden izplačilo prvih plač (I) (ozadje)

V javnem sektorju bodo po uveljavitvi plačne reforme prihodnji teden prvič izplačane višje plače. V zdravstvu in šolstvu bodo januarske plače dobili v ponedeljek, ostali večinoma 14. februarja. Najnižja osnovna plača letos bo 1291,52 evra bruto, kolikor je na novi plačni lestvici, ki velja od začetka leta, vrednost drugega plačnega razreda.

Po novem namreč velja, da nihče v javnem sektorju ne sme imeti osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Ker se je letos minimalna plača uskladila z inflacijo in dvignila na 1277,72 evra bruto, je presegla prvi plačni razred, ki je določen v višini lanske minimalne plače (1253,90 evra bruto). Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvi plačni razred, so zato morali uvrstiti v drugega, torej v prvi plačni razred nad minimalno plačo.

Pred plačno reformo je približno 27.000 od skupno okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prejemalo doplačilo do minimalne plače. S prevedbo iz prejšnje na novo plačno lestvico je bilo po oceni ministrstva za javno upravo v prvi plačni razred uvrščenih približno 2470 zaposlenih, po dvigu minimalne plače so v drugem plačnem razredu, skupaj s približno 1000 javnimi uslužbenci, ki so bili tja uvrščeni že s prevedbo.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Mojce Ramšak Pešec pravilo, da nobena osnovna plača v javnem sektorju ni nižja od minimalne, prinaša več kot zgolj to, da posameznik ne bo več prejemal doplačila do minimalne plače. Poznala se mu bodo napredovanja, višja bo osnova za obračun dodatkov.

Ob tem so lahko zaposleni, ki so prej dobivali doplačilo do minimalne plače, že v izhodišču, torej tudi brez napredovanj, uvrščeni nekoliko višje na plačni lestvici in ne nujno v prvi plačni razred nad minimalno plačo. Bodo pa tudi ti javni uslužbenci višjo plačno uvrstitev pridobili po podobnem principu kot ostali v javnem sektorju. Do osnovne plače v višini minimalne plače so upravičeni s 1. januarjem letos, s prvim izplačilom bodo prejeli tudi še do sto evrov bruto nad minimalno plačo, ostalo pa kasneje.

Do celotnega dviga postopno

Med primeri, ki jih je v teh dneh na svoji Facebook strani izpostavila vlada, je denimo bolničar negovalec, ki je po novem v šestem plačnem razredu z izhodiščno plačo 1453,61 evra bruto. S 1. januarjem je dobil odmerjeno osnovno plačo v višini 1377,72 evra bruto (minimalna plača + 100 evrov). Razliko do vrednosti šestega plačnega razreda, torej 75,89 evra bruto, pa bo pridobil s 1. oktobrom letos, ko je v javnem sektorju predviden naslednji obrok povišanja.

Za celotni javni sektor namreč velja, da bodo zaposleni do višjih plač v celoti prišli postopno. S 1. januarjem so pridobili višjo plačo v celoti javni uslužbenci, pri kateri povišanje ne presega sto evrov bruto, ostalim se plače povišujejo za najmanj 100 evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja. Tisti, ki se jim bodo osnovne plače povišale za več kot 420 evrov bruto, bodo končno povišanje dosegli v skupno šestih obrokih, ostali prej.

A to ne velja v čisto vseh primerih. Večji delež povišanja kot ostali bodo na primer ob prvem izplačilu plače dobili nekateri javni uslužbenci, ki so premeščeni na nova, bolje vrednotena delovna mesta. V prvem koraku so namreč pridobili s premestitvijo na novo delovno mesto v višini, kot bi bilo to novo delovno mesto višje vrednoteno v starem plačnem sistemu. Iz naslova odprave plačnih nesorazmerij pa so deležni še dodatnega povišanja na način, kot velja za ostale.

Ramšak Pešec je za STA pojasnila, da je novih delovnih mest kar nekaj. Razlogov za to pa je več, lahko se je na primer pokazalo, da za določeno stopnjo izobrazbe manjka delovno mesto, lahko je določitev novega delovnega mesta narekovala že obstoječa zakonodaja, ponekod so znotraj istovrstnih opravil določili bolje vrednoteno delovno mesto za bolj zahtevne naloge.

Tudi iz tega razloga je po njenih besedah zaenkrat težko govoriti, kakšni so dejanski dvigi z januarsko plačo po posameznih plačnih podskupinah. Ob primerjavah med njimi pa je treba upoštevati tudi plačne dvige v preteklih letih, pri čemer je državna sekretarka spomnila, da so predvsem dvigi na področju zdravstva in sociale v letih 2021 in 2022 v začetku botrovali zahtevam ostalih sindikatov po odpravljanju plačnih nesorazmerij.

Na ministrstvu tako za zdaj razpolagajo zgolj z ocenami, dejanski podatki bodo znani, ko bodo proračunski uporabniki v informacijski sistem plač sporočili podatke o obračunanih plačah za januar, kar bo verjetno konec februarja ali v začetku marca, je dejala Ramšak Pešec.

Po izračunu ministrstva za javno upravo, ki so ga STA posredovali decembra in ne vključuje plač funkcionarjev in direktorjev ter novih delovnih mest, pa se bodo do leta 2028 osnovne bruto plače v javnem sektorju v povprečju dvignile za 23,4 odstotka oz. 416 evrov.

Direktorji in funkcionarji bodo v povprečju dobili največ, a najpozneje

V plačni skupini B (ravnatelji, direktorji, tajniki) znaša povprečni dvig osnovnih bruto plač po navedbah ministrstva 41 odstotkov oz. 1417 evrov bruto. Povprečni dvig osnovnih bruto plač funkcionarjev je med 41 in 50 odstotki oz. med 1707 in 2072 evri bruto. Osnovne bruto plače tistih z najvišjim povišanjem bodo ob koncu reforme višje tudi za okoli 3000 evrov bruto.

Funkcionarji in zaposleni v plačni skupini B so tako tudi tisti, ki bodo plačno povišanje v celoti dosegli najpozneje. Januarski dvig pa jim prinaša več kot 100 evrov bruto. Več bodo namreč dobili vsi s predvidenim povišanjem nad 833,3 evra bruto.

Izjema so poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta, saj je zanje določeno, da bodo pravico do izplačil višje plače pridobili šele z začetkom novega sklica državnega zbora.