Po svetu žalovanje za papežem Frančiškom (zbirno) (II)

Svet je danes pretresla novica, da je umrl papež Frančišek, ki je Katoliško cerkev vodil 12 let. Kljub šibkemu zdravju po hudi bolezni je 88-letni papež, ki je umrl zaradi možganske kapi, dan prej še podelil velikonočni blagoslov. Številni žalujejo, voditelji pa so ga označili za velikega človeka in poudarili njegovo skrb za revne in ranljive.

Velikonočni ponedeljek je zasenčila novica o papeževi smrti, ki jo je kardinal komornik Kevin Farrell v Vatikanu sporočil danes dopoldne. “Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram oznaniti smrt našega svetega očeta Frančiška. Danes zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu,” je sporočil Farrell. “Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi,” je poudaril.

Kot so sporočili zvečer v Vatikanu, je papež Frančišek umrl zaradi možganske kapi, ki je povzročila komo in nepovratno odpoved srca in ožilja. Poročilo omenja tudi papeževe zdravstvene težave, kot so pljučnica, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.

Papež je bil do nedavnega v bolnišnici, kjer se je več kot mesec dni zdravil zaradi hude pljučnice. Zaradi okrevanja po bolezni se je v zadnjem času le redko pojavil v javnosti, nazadnje prav na velikonočno nedeljo. Na Trgu sv. Petra je pred več tisoč verniki podelil blagoslov mestu in svetu. Po končani poslanici se je papež, ki je še vedno okreval po pljučnici, v papeškem avtomobilu zapeljal po trgu in kljub očitni utrujenosti mahal navzočim vernikom.

Po smrti papeža Katoliška cerkev ostane brez vodstva, tekoče posle pa prevzame zbor kardinalov, ki ureja pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba, vrhunec pa je zbor konklava kardinalov, ki izvoli novega papeža. Kongregacija kardinalov se bo prvič sestala že v torek in sprejela odločitev glede datuma papeževega pogreba. Ta je praviloma štiri do šest dni po smrti.

Frančiška, ki je za časa svojega pontifikata zagovarjal skromnost ter odločno zavračal blišč in razkošje v Cerkvi, bodo v skladu z novimi pravili, ki jih je sam uvedel, pokopali v preprostejšem obredu. V svoji oporoki, ki so jo objavili v ponedeljek zvečer v Vatikanu, je znova potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. Zapisal je še, da želi biti pokopan na preprost način in da naj njegovo zadnje počivališče nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena: Franciscus.

Ob smrti so se Frančišku poklonili številni italijanski in svetovni voditelji ter cerkveni predstavniki. Po besedah italijanske premierke Giorgie Meloni je svet izgubil velikega človeka, a je prepričana, da bo njegova dediščina živela dalje. Tudi predsednik Italije Sergio Mattarella je poudaril pomen nadaljnjega prizadevanja za cilje papeža, ki je s svojim naukom obujal solidarnost med ljudmi kot tudi mednarodno sodelovanje in mir.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da je s ponižnostjo in ljubeznijo navdihoval milijone. Številni, tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, so izpostavili njegova prizadevanja za ranljive ter dialog.

Bela hiša je na omrežju X objavila sporočilo: “Počivaj v miru, papež Frančišek,” in ga pospremila s fotografijami srečanja papeža s predsednikom Donaldom Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom. Vance, ki se je v nedeljo v Vatikanu na kratko srečal s Frančiškom, se mu je poklonil tudi v ločenem zapisu.

V njegovi domovini Argentini so po smrti Frančiška razglasili sedemdnevno žalovanje.

Na smrt papeža Frančiška se je odzval tudi slovenski politični vrh. “Njegov glas za mir in pravičnost je navdihnil na milijone ljudi,” je med drugim zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zapisal, da je bil Frančišek vest sveta, zunanja ministrica Tanja Fajon pa ga je označila za izjemnega papeža in velikega človeka.

V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so ob smrti papeža Frančiška izpostavili njegovo nesebično služenje Cerkvi in človeštvu. “Cerkev je vodil s sočutnim srcem, neutrudno oznanjal evangeljsko veselje in spodbujal k življenju po načelih ljubezni in pravičnosti,” so zapisali.

Argentinec Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu kot sin potomcev italijanskih priseljencev. Po odstopu papeža Benedikta XVI. je bil 13. marca 2013 kot prvi jezuit izvoljen za papeža. Postal je prvi papež iz Latinske Amerike, prvi Neevropejec na tem položaju po več kot tisoč letih in prvi, ki si je izbral ime Frančišek.

V svojem pontifikatu je v Cerkev vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.

Predvsem zaradi njegovih zdravstvenih težav v zadnjih letih se je ugibalo, da bi morda lahko odstopil iz zdravstvenih razlogov, tako kot njegov predhodnik Benedikt XVI, vendar je Frančišek ta ugibanja vztrajno zavračal.

Po njegovi smrti se po poročanju tujih tiskovnih agencij zastavlja vprašanje, v katero smer bo naslednji papež popeljal Katoliško cerkev. Možno je, da se bodo Frančiškove teološke in socialne ideje nadaljevale tudi v prihodnje. Od več kot 130 kardinalov, ki imajo volilno pravico v konklavu, jih je Frančišek osebno izbral dobro polovico.