Po štirih desetletjih preporod pešpoti med Miramarskim gradom in postajo

Med morje, kamnite tunele in stoletna drevesa se po štirih desetletjih tišine vrača pot, ki je nekoč služila kot povezava med Miramarskim gradom in železniško postaja Miramare. Zaključno fazo enega najzahtevnejših posegov v zadnjih letih na območju parka so predstavili na včerajšnjem posvetu, na katerem so poudarili, da je bil projekt financiran v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO). Po zaslugi evropskih sredstev se bodo Tržačani in obiskovalci parka lahko spet sprehajali po kočijaški poti.

Kot so povedali, bodo z deli v celoti zaključili do konca junija, kot predvideva časovnica za vse projekte iz NOO. Nov krožni sprehod po parku bo odprt predvidoma zgodaj jeseni. Muzejska arhitektka in odgovorna za prenovo Giorgia Ottaviani je pojasnila, da se je zgodba začela med pandemijo in se je formalno začela razvijati z začetkom financiranja februarja 2022. Dva hektarja veliko območje, ki ga je zajel poseg, se razteza od morja do območja miramarske železniške postaje na zgodovinski progi Trst–Dunaj, ki je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Ta infrastrukturni in krajinski element je bil že v času nadvojvode Maksimilijana Habsburškega del širšega koncepta povezovanja gradu z okolico in transportnimi tokovi. Ottaviani je poudarila, da gre za tipičen primer avstrijske topografske tradicije, kjer se inženirski posegi prilagajajo terenu in ne obratno.

Mreže za večjo varnost

Obnova, vredna dva milijona evrov, se je začela februarja 2023, vključevala pa je temeljito čiščenje zaraščenega območja, sanacijo dveh zgodovinskih tunelov, utrditev podpornih zidov ter obnovo izvirne trase poti. Poseg ni bil zasnovan kot klasična infrastrukturna prenova, temveč kot restavratorski projekt, ki spoštuje zgodovinske materiale, topografijo in krajinsko logiko 19. stoletja. Direktor Miramarskega muzeja Guido Comis je ob predstavitvi poudaril, da je bistvena razlika med tehničnim posegom in celovito konservatorsko obnovo prav v spoštovanju identitete prostora. Projekt tako združuje varnost, dostopnost in ohranjanje zgodovinske avtentičnosti, je povedal direktor. Da bi bila varnost še večja, so kamnite stene znotraj tunela zaščitili z železno mrežo in na ta način preprečili krušenje starih kamnov.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.