Čas dopustov

Ne prvič, upam, da tudi ne zadnjič, je moj glavni poletni dopust, ki ga že četrt stoletja preživljam pri prijateljih v Dalmaciji, priložnost, da se v miru lotim pisanja knjige. Pred dopustom sem bil nekako na polovici. Se lotim, pa potem spet par dni ali teden dni ne pišem, pa spet tako naprej in stopicam na mestu. Na morju, ko se med 12. in tja do 16. ure umaknem vročemu soncu, na balkonu, od koder se mi odpira pogled na Pag, v miru pišem. Zbrano.

Tokrat pišem roman, ki se konča okoli leta 2012 in začne v letu 1934, ko je v naših zasavskih rudnikih potekala gladovna stavka. In potem vse do omenjenega datuma, ko se generacije izmenjujejo. Vsaka s svojimi težavami, pa tudi z lepotami življenja.

Ko pišem in se občasno jezim, zakaj sem se sploh lotil pisanja tega romana, si rečem, to bo zagotovo moja zadnja knjiga. Čeprav že sedaj vem, da ne bo, čeravno, če nisi znan pisatelj, le redko kdo ve, da si izdal ali napisal knjigo. Ampak, kaj čem, rad pišem. Raje kolumne, ki so krajše, manj naporne, romani so druga pesem. Tudi pesmi so druga pesem, a pisanje pesmi se mi zdi lahkotnejše. Napišeš oziroma dokončaš eno, pa si nekaj naredil, pri romanu pa ena stran ni nič. Jih je treba še veliko napisati, da se jih nabere vsaj 150, dovolj za eno spodobno knjigo.

Zakaj pišem v Dalmaciji? Tudi sam se to pogosto sprašujem. Morda zato, ker tam doli ne spremljam toliko slovenskih medijev, ki vedno o enih pišejo ali poročajo, kot da bodo povzročili konec sveta, medtem ko druge kujejo v zvezde. Levičarje, kakopak. Vsaj večinsko, čeravno se tudi to pri nas vendarle spreminja. Torej počasi dobivamo medije, ki so malce drugačni od večinskih, kjer denimo ni za vse vedno kriv Janez Janša in njegovi politični sopotniki.

Tega se v Dalmaciji izognem. Namerno, čeravno bi lahko kaj pobrskal po netu. A raje ne. Da si odpočijem živce. Za takrat, ko bom spet doma pripravljen poslušati, da je spet za vse kriv Janša, pa Vrtovec, pa Logar in vsi, ki so del te pravkar izvoljene vlade. Ki niti pod razno nima sto dni miru, da bi lahko v miru začela delati. Pisati nov roman slovenske poti. Upam, da poti naprej. Ker smo zadnja štiri leta stopicali na mestu, če nismo šli celo nazaj.

The post Čas dopustov appeared first on Slovenec.