Po razkritjih korupcije se obeta protikorupcijski shod pred Državnim zborom

Že na začetku februarja smo se lahko na podlagi Indeksa zaznave korupcije prepričali, da postajamo vse bolj koruptivna država, kako zelo hudo pa je, so pokazala razkritja posnetkov prisluhov in pogovorov tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Ker korupcija sistemsko škodi vsem vidikom družbe, se v aprilu obeta protikorupcijski shod.

Prisluhi in posnetki so nedvomno razkrinkali delovanje globoke države in nakazali, kako obsežna je korupcija znotraj vladajočih omrežij. Poleg tega, da so temno senco vrgli na člane Golobove vlade, infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek in nekdanjega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, je še posebej odmeval posnetek odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je izjavila, da naj bi ljubljanski župan Zoran Janković od vsakega posla vzel deset odstotkov. Ker gre v primeru Jankovića za Golobovega prijatelja, slednji pa je dal sicer jasno vedeti, da se prijateljev ne moreš in ne smeš izdati, ne čudi, da je zaskrbljenost, ali se bo v naši državi sploh spoprijelo s problematiko korupcije, toliko večja.

Ura shoda bo sporočena naknadno

Ker korupcija ruši pravni red in vodi v vse večje probleme, se naslednji petek, 10. aprila, obeta shod pred Državnim zborom RS. Kot je mogoče razbrati, bo ura shoda sporočena naknadno. Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc v zvezi s shodom izpostavlja, da korupcija 10 %+ mladim in starejšim uničuje prihodnost.

“Koruptivneži so čedalje bolj predrzni in nasilni. Dosti je! Bodimo množičen glas PROTI korupciji. Korupcija, ne hvala”, še izpostavlja Primc na omrežju X in poziva svoje sledilce k udeležbi na shodu ter k temu, da vest o shodu razširijo naprej.

Vir: X Aleš Primc

V času, ko čakamo na oblikovanje prihodnje koalicije, ni za pozabiti, da je indeks zaznave korupcije v zadnjem letu Golobove vlade zabeležil padec s 36. na 41. mesto. Z 58 osvojenimi točkami Slovenija zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Iz Transparency International so ob tem sporočili, da letošnji rezultat ni le posledica posameznih afer, pač pa predvsem “delovanja institucij, kakovosti nadzornih mehanizmov ter politične volje za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava”.

Kot posebej zaskrbljujoče so izpostavili trende na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Premier sicer sedaj govori o nuji boja proti korupciji, a glede na to, da sam v luči razkritja korupcije vesoljskih razsežnosti, ki je ugrabila državo, ni skočil na okope in najostreje zahteval ukrepanje pristojnih institucij, se vse skupaj jemlje toliko bolj z rezervo in kot željo po obstanku na oblasti.