3 hours ago
2
Golobova vlada je ves mandat nagrajevala svoj privilegiran razred: javne uslužbence in nevladne organizacije. Z višanjem izdatkov za socialno državo (socialna podpora in nadomestila plač so močno zrasla), plačno reformo v javni upravi ter eksplozivnim zvišanjem financiranja nevladnikov se je zgodilo neizbežno. Država porablja hitreje, kot so davkoplačevalci sposobni zaslužiti.
Slovenija je namreč leta 2025 ustvarila največji proračunski primanjkljaj v mandatu vlade Roberta Goloba, in sicer 1,75 milijarde evrov, poročajo Finance. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja pa so bili višji javni izdatki, predvsem za socialna nadomestila in plače v javnem sektorju.
Davkoplačevalci ne uspemo krpati vedno večje proračunske luknje
Prihodki so sicer rasli, a niso dohajali rasti izdatkov. Posledično se je proračunski saldo poslabšal, še posebej v zadnjem četrtletju, ko je država ustvarila precejšen primanjkljaj. Dolg države se je nominalno sicer povečal, vendar se je glede na velikost gospodarstva (zaradi višjega BDP) nekoliko zmanjšal – kar pomeni, da gospodarstvo še vedno dobro deluje in se trudi krpati luknje, ki jih ustvarja socialistična vlada, vendar pri tem ni uspešno, saj se te luknje vsak dan povečujejo.
Še posebej zaskrbljujoče je, da se primanjkljaj iz četrtletja v četrtletje povečuje; v zadnjem četrtletju 2025 je znašal že 699 milijonov evrov. Skupni izdatki pa so se glede na leto 2024 povečali za 3,635 milijarde evrov, glede na leto 2022 pa kar za 7,85 milijarde evrov. Le v zadnjem četrtletju so izdatki zrasli za 9,691 milijarde evrov, kar pomeni 16,8-odstotno povečanje.
Smo na pragu krize vseh kriz. Energetski šok, ki smo ga doživeli po začetku vojnih razmer na Bližnjem vzhodu, že maje svetovne trge in ogroža gospodarstvo po vsem svetu. Obeta se eksplozivna rast cen energentov in celo pomanjkanje, kar je za izvozno naravnano industrijsko podizvajalko, kot je Slovenija, dogodek kataklizmičnih razsežnosti.
dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS. (Foto: Bobo)V tem trenutku, ko se končuje več kot desetletje trajajoče obdobje debelih krav, bi lahko bila Slovenija v izvrstni fiskalni kondiciji – prav zato, ker bi bilo mogoče s preudarno javno porabo veliko prihraniti za težke čase, ki se približujejo. Golobova vlada pa je ves čas ravnala ravno nasprotno. Fiskalni svet je skozi mandat oblastnike večkrat, nič kaj diplomatsko, pozval k boljšemu načrtovanju fiskalne politike v prihodnosti in k varčevanju. Izpostavljajo, da bi morali načrtovalci državnih financ nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance, ne pa jih še povečevati.
Fiskalni svet že več četrtletij zapored ministra za finance Klemna Boštjančiča opozarja, da je proračun naravnan izrazito prociklično – to pomeni, da se vlada, za razliko od drugih evropskih vlad, ne pripravlja na težke čase, ki prihajajo, temveč se obnaša, kot da smo še vedno sredi konjunkture in poplave poceni natisnjenega denarja iz obdobja pandemije koronavirusa. Izdatki sledijo in celo presegajo vedno višje prilive v proračun, ki so posledica vedno višjih davkov. Kaj se bo zgodilo zdaj, ko so težki časi dejansko tukaj, rekordna vplačila v proračun pa že več četrtletij ne zadoščajo za pokrivanje vedno večje luknje, ki jo ustvarjajo vse bolj požrešni proračunski porabniki?
Vsi imamo nižje plače zaradi domnevnega “varčevanja”
Pri tem je vredno imeniti tudi dejstvo, da je Golobova vlada razveljavljala reformo dohodninske lestvice, ki jo je uvedla Janševa vlada z izgovorom da so v to prisiljeni zaradi vzdržnosti javnih financ. Čeprav je nova dohodninska lestvica vsem Slovencem višala plače, so trdili, da si ne morejo privoščiti 800-milijonske luknje v proračunu, ki bi jo – zaradi nižjih prihodkov iz naslova obdavčitve plač – povzročila nova dohodnina. Na koncu so sami zapravili veliko več in v proračun izvrtali zgodovinsko luknjo, le da od tega Slovenci nismo imeli nič: plače so se – kar se tiče kupno moč – znižale, storitve javne in državne uprave niso nič hitrejše ali učinkovitejše, ceste niso nič bolj urejene, državna energetika prodaja energente po vse višjih cenah…
Robert Golonb (levo) Simona Maljevac (na sredini) in Klemen Boštjančič (desno) (Foto: BOBO)Gre torej za veliko hinavščino in nekonsistentnost fiskalne politike. Spomnimo, le za nov plačni dogovor v javnem sektorju porabili več milijard evrov. Po eni strani so bile davčne razbremenitve označene kot preveliko tveganje za proračun, po drugi strani pa aktualni ukrepi na odhodkovni strani – predvsem pri plačah v javnem sektorju – pomenijo bistveno večje finančne obremenitve.
Kot je na enem od javnih soočenj poudaril finančni minister Klemen Boštjančič, “pri nižjih davkih je ključno vprašanje, kje in kako izpad nadomestiti”. Po poročanju medijev pa se podobno temeljita razprava o financiranju dolgoročnih učinkov rasti mase plač v javnem sektorju pojavlja precej redkeje oziroma se sploh ne. Nova plačna reforma bo namreč do leta 2028 proračun stala več milijard evrov (letno okoli 2.000.000.000 evrov), vlada pa se ne ukvarja z vprašanjem, kako nadomestiti manko, tako kot se je takrat, ko je razveljavila dohodninsko lestvico – potezo, za katero danes celo Matjaž Han priznava, da je bila napaka.
English (US)