Po odhodu iz Afganistana sta v Trstu zaživela na novo

»Oče mi je pravil, da so se afganistanski moški takoj po prihodu Američanov najprej obrili in si ostrigli dolge lase. Tradicionalna oblačila pa zamenjali za kavbojke. Vedeli so, da bo zahodna prisotnost državi prinesla več svobode.«

Farzad Nazari se je rodil leta 2001, le dva meseca pred prihodom zahodnih vojaških enot v Afganistan, ki so ga takrat nadzirali talibi (ali talibani, v slovenskem jeziku se uporabljata obe obliki). V Trstu živi že sedem let. Tudi njegova teta Jamal Friba, ki je doživela že sovjetsko okupacijo države, državljansko vojno in za njo prvo diktaturo talibov, se je leta 2001 veselila večje svobode, ženske so lahko končno stopile iz hiše, obiskovale šole, si poiskale poklic.

Dvajset let navideznega napredka se je sesulo maja leta 2021: zahodne sile so se umaknile, talibi so se vrnili na oblast in uvedli še ostrejšo teokracijo. Državo so zopet pahnili v temačne čase, ženskam pa odrekli najosnovnejše pravice. »Pripadniki etnične skupine Hazara smo bili in smo še vedno še posebej na udaru,« je v kavarni v Drevoredu 20. septembra povedala Jamal Friba. V Trst je z družino julija letos pribežala prek humanitarnih koridorjev Skupnosti svetega Egidija: »Zapustiti dom in sorodnike ni bilo lahko. Odločitev sem sprejela v korist svojih otrok, da bi jim omogočila šolanje in mirno življenje.«