Po novem možnost elektronske prijave škode zaradi divjadi

Elektronska prijava poteka tako, da oškodovanec določi lokacijo škode z izbiro parcele na zemljevidu ali z vnosom naslova oz. parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Lahko priloži tudi fotografije škodnega objekta. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.

Po izpolnitvi vloge sistem o tem obvesti odgovornega upravljavca in prijavitelja. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati, so v današnjem sporočilu za javnosti zapisali v ministrstvu.

Kot so pojasnili, možnost elektronske prijave določa novela zakona o divjadi in lovstvu. Ta med drugim določa tudi, da lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali ministrstvo, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljalec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod.

Pri določanju odgovornosti za povračilo škode je pomembna delitev na vrste, ki so divjad in ki jih je dovoljeno loviti, ter na zavarovane živalske vrste. Pri divjadi se razlikuje lovne površine, kjer je lov dovoljen, in nelovne površine. Za povračilo nastale škode od divjadi na lovni površini je odgovoren upravljavec lovišča. Če se ta v predpisanem roku ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec s tem seznani ministrstvo oz. lovskega inšpektorja.

Pri škodi na nelovnih površinah in škodi, ki jo povzroči šakal, ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so navedli.