Se je vlada namenila drastično preplačati evakuacijske lete iz Združenih arabskih emiratov?

Vlada Roberta Goloba be za repatriacijo slovenskih državljanov iz Združenih arabskih emiratov 1,5 milijona evrov. Visoki znesek buri duhove, saj preliminarni izračun precej presega rezervirana sredstva.   

Po dostopnih tržnih podatkih se ura najema letala tipa Boeing 737 giblje med 18.000 in 21.000 ameriškimi dolarji, pri širokotrupnih letalih, kot sta Boeing 777 ali Airbus A330, pa do približno 30.000 dolarjev na uro.

Ura najema čarterskega letala tipa B737 se giblje med 18.000 in 21.000 ameriškimi dolarji, če pa je bil najet širokotrupni B777 ali A330, se cena ure povzpne največ do približno 30.000 dolarjev. Tem stroškom je treba prišteti še letališke pristojbine in slote, ki praviloma ne presegajo 10 odstotkov celotne cene. Če upoštevamo najdražjo možno varianto, let iz Evrope v Oman, ki traja približno 6 ur, znese 180.000 USD + 10 odstotkov, let iz Omana v Ljubljano, ki traja približno 7 ur, pa 210.000 USD + 10 odstotkov, kar skupaj pomeni okoli 429.000 USD. Za dva leta to znese približno 860.000 USD. To so trenutno najdražje variante na trgu. Če 860.000 USD pretvorimo v evre, dobimo približno 740.000 EUR.

Načrtujejo preplačilo?

Seveda je potrebno, v končno ceno vključenti še dodatne dodatni stroški: višje zavarovalne premije, logistiko posadke, krizne dodatke. A tudi ob konservativni oceni je razlika med tržno vrednostjo in rezerviranim zneskom izjemno velika.

Vprašanje, ki se postavlja, je preprosto: ali je vlada preverila vse možnosti in zagotovila najugodnejšo ponudbo, ali pa je šlo za še eno nepregledno odločitev brez jasnega cenovnega nadzora?

Zakaj ne evropski mehanizmi?

Posebej bode v oči dejstvo, da naj Slovenija ne bi uporabila evropskih finančnih mehanizmov. Evropska poslanka Romana Tomc je javno opozorila:

“Evropska komisija financira polete, če se dve državi dogovorita, da bosta sodelovali. Torej, če bi npr. Italija ali Hrvaška vzela na krov slovenske državljane, bi stroške pokril evropski proračun. Ti dogovori ves čas aktivno potekajo med različnimi državami. Jasno je, da je za to potrebno imeti dobre povezave.”

Kot pravi, je informacija o evakuacijskih letih, je prejela neposredno od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in komisarja Apostolosa Tzitzikostasa, poroča Moja Dolenjska.

Če to drži, se postavlja še resnejše vprašanje: zakaj Slovenija ni vključena v takšno shemo?

Ali vlada ni vzpostavila ustreznih stikov z drugimi državami članicami? Ali preprosto ni bila sposobna pravočasno reagirati? Tomčeva je bila pri tem ostra: ker ni podatka, da bi bila Slovenija vključena v to evropsko shemo, lahko sklepamo, da niti premier Golob niti zunanja ministrica Fajon nimata ustreznih povezav, da bi takšne dogovore izpeljala.

S. K.