.png)
5 hours ago
8
ARTICLE AD
Po obdobju „helikopterskih strašev“, ki so znani po pretiranem nadzoru, in „staršev snežni plug“, ki pred svojimi otroki odstranjujejo vse ovire, se v ospredje razprav o vzgoji prebijajo še „starši meduze“. To je pristop, pri katerem imajo otroci skoraj popolno svobodo odločanja, njihova sreča pa je vedno na prvem mestu. Na prvi pogled zveni privlačno, vendar strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti, ki se lahko skrivajo v ozadju.
Pri starših, ki delujejo po načelu „meduze“, so pravila redka ali jih ni, če pa obstajajo, jih pogosto spregledajo. Konfliktom se raje izognejo in hitro popustijo, da bi otrok ostal zadovoljen. Pogosto tak način izhaja iz želje, da bi otroku dali tisto, kar so sami pogrešali v otroštvu – a prav ta čustvena logika jim otežuje postavljanje meja.
Že v 60. letih prejšnjega stoletja je psihologinja Diana Baumrind opredelila tri osnovne vzgojne sloge: avtoritarnega, demokratičnega in permisivnega. Leta pozneje jih je psihiatrinja Shimi Kang poimenovala po živalih: tigri, meduze in delfini.
- Tigri so strogi in avtoritarni, postavljajo visoke zahteve in odločajo namesto otroka, ne da bi mu dali možnost izbire.
- Meduze dajejo skoraj popolno svobodo, ne vztrajajo pri pravilih ali odgovornostih.
- Delfini iščejo ravnovesje – spoštujejo otrokovo neodvisnost, a postavljajo jasne, starosti primerne meje.
Ko ni ravnotežja
Tako pretirano stroga vzgoja kot popolna permisivnost imata lahko dolgoročne posledice. Otroci „tigrov“ so pogosto navajeni, da drugi odločajo zanje, zato se težko znajdejo, ko morajo sami izbrati svojo pot. Otroci „meduz“ pa lahko odraščajo brez jasne discipline, kar pomeni, da se težko prilagodijo pravilom v družbi in sprejemajo omejitve drugih ljudi.
„Otroci permisivnih staršev ne razvijejo občutka odgovornosti ali spoštovanja pravil. Ko spoznajo, da v resničnem življenju ne morejo vedno dobiti, kar želijo, se pogosto pojavijo tesnoba, frustracije in težave s samokontrolo,“ opozarja strokovnjakinja za starševstvo Sarah Ockwell-Smith.
Otroška nevropsihologinja Rachel Hoffmann svetuje, da otrokom ponudimo svobodo odločanja znotraj jasnih meja. Starš lahko na primer določi, kaj bo za malico, otrok pa izbere med tremi vrstami sadja. Podobno je pri oblačenju – starš izbere dve majici, otrok pa pove, katero bo oblekel. Na ta način otrok dobi občutek avtonomije, starš pa ohrani potrebno strukturo.
Strokovnjaki se strinjajo, da prav ravnovesje med svobodo in disciplino ustvarja okolje, ki spodbuja zdrav razvoj, krepi otrokovo samozavest in ga hkrati pripravlja na izzive resničnega življenja.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Po „helikopterskih“ starših prihajajo še starši „meduze“ je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)