14 hours ago
6
ARTICLE AD
Pozor v gorah: Spomladanski sneg skriva resna tveganja – kje, zakaj in kdaj je najbolj nevarno
V visokogorju trenutno vladajo izrazito spomladanske razmere, ki povečujejo možnost snežnih plazov. Najbolj kritično je čez dan, ko sonce ojuži snežno odejo. Poročila ARSO kažejo na zmerno nevarnost nad 1.900 metri – a le do določene ure.
Jutranji mir, popoldanska nevarnost
Če se zjutraj zazdi, da so razmere v gorah idealne – tišina, trd sneg, modrina brez oblakov – potem je to le polovica zgodbe. Druga polovica pride popoldne, ko se prisojne lege pod soncem zmehčajo, sneg postane moker, težek. In začne drseti.
Kot poroča Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), je nad nadmorsko višino okoli 1.900 metrov plazovna nevarnost zmerna, kar pomeni 2. stopnjo po evropski petstopenjski lestvici. Pod to mejo je nevarnost manjša – prva stopnja. A naj vas to ne zavede.
“Predvsem so nevarna strmejša prisojna pobočja, kjer se lahko od poznega dopoldneva do poznega popoldneva sproži kakšen plaz mokrega snega, tam tudi hitreje lahko sprožite kložasti plaz,” opozarjajo pri ARSO.
Tudi manjši plaz lahko v napačnem trenutku pomeni veliko.
Kredarica, Kanin, Krn: podatki, ki opozarjajo
Na Kredarici, 2.514 metrov nad morjem, je trenutno kar 310 cm snega. Podobne količine so tudi na Kaninu in v Julijcih. („Povzeto s portala meteo.si“)
Toda ni le količina tista, ki odloča. Ključno je, kakšen je ta sneg.
V senčnih legah je zbit, pomrznjen. Stabilen. Na osončenih legah pa se z vsakim dnem topi – in tam nastajajo razmere za mokre plazove. Ravno zato ARSO posebej opozarja na dnevni hod plazovne nevarnosti: zjutraj bolj stabilno, proti popoldnevu vse bolj tvegano.
Vse to se ne dogaja le visoko zgoraj. Na planotah pod Krnom ali nad Bohinjem, kjer se planinci radi ustavijo ob razgledih, so pobočja, ki se zdijo nedolžna, a skrivajo nevarnosti.
Veter, oblačnost in padavine: kaj prinaša vikend
Danes bo še sončno, z nekaj visokimi koprenastimi oblaki. Temperatura na 1.500 metrih bo okoli 10 °C, na 2.500 metrih pa približno 0 °C. Pihal bo veter severnih smeri, večinoma šibak do zmeren. V soboto z večerom bo oblačnost narasla, v noči na nedeljo se obetajo rahle padavine.
Vse to vpliva tudi na sneg. Takoj, ko se temperature dvignejo, se spremeni tudi njegova struktura.
“Značilen bo torej dnevni hod plazovnih razmer, sneg bo stabilnejši zjutraj in še del dopoldneva ter v senčnih legah, kjer pa so lahko globlje ohranjene šibke plasti, ki bi lahko ob veliki obremenitvi snežne odeje omogočile, da bi se sneg splazil,” navajajo pri ARSO.
Nedelja bo hladnejša – a previdnost ostaja
Z nedeljo naj bi se, vsaj po trenutni napovedi, temperature nekoliko znižale. Sneg se bo spet pomrznil, plazovna nevarnost bo padla – vendar se bo obenem povečala nevarnost zdrsa. („Vir: meteo.arso.gov.si“)
To je pomembno opozorilo za vse, ki mislijo, da jih nič ne more presenetiti. Trd sneg pomeni tudi poledenele poti, kjer je vsak napačen korak lahko zadnji.
5 znakov, da si tik pred plazom – in zakaj jih ljudje še vedno spregledajo
- Sneg se pod nogami vgreza bolj kot zjutraj. Zjutraj je bil sneg trd in zbit – zdaj pa kar “vlezeš notri”? To pomeni, da se je snežna odeja ojužila. To je prvi in pogosto najbolj prezrt signal, da se struktura snega spreminja. ARSO redno opozarja, da je sredi dneva na prisojnih pobočjih sneg nestabilen. Ko stopiš in zaslišiš “škrip-škrip”, bodi zelo pozoren.
- Prisojna pobočja začnejo »dihati«. Če vidiš, da se sneg počasi premika po površini – kot bi polzel – si že v potencialni plazovni pasti. Pogosto se to zgodi pod skritimi grebeni, kjer je čez noč zapadel suh sneg, čez dan pa se je ojužil. In prav tam nastajajo kložasti plazovi. Večina planincev misli, da mora biti za plaz “nekaj spektakularnega”. Pa ni.
- Slišiš “whoomp” – in misliš, da si si samo nekaj domišljal. Nisi si. Ta zvok pomeni, da je pod težo tvoje hoje počila šibka plast v snežni odeji. Strokovnjaki temu rečejo “propad sloja”, ki pogosto sproži kložast plaz. Če si slišal ta zvok – se takoj umakni na varnejši teren. Ne čakaj, da se kaj zgodi.
- Vidne razpoke okrog tvojih stopinj. Če se ti za petami začnejo pojavljati radialne razpoke – to ni normalno. To pomeni, da si zlomil povezavo med snežnimi plastmi. Čeprav se ti zdi, da je bilo prej vse stabilno, si zdaj ti tisti, ki je naredil razliko. Ponekod je dovolj že en sam turni smučar. Teren je lahko videti nedolžen, ampak fizika snežne odeje tega ne zanima.
- Tišina je preglasna. Ko v gorah nenadoma postane neprijetno tiho – brez vetra, brez ptic, brez šumenja – je pogosto znak, da se razmere hitro spreminjajo. Lahko pomeni, da sneg pod površjem popušča, da so pogoji za spontani plaz idealni. In ko pride – ni predigre. Le zvok in beli zid.
Bodi pameten. In pripravljen.
V zadnjih desetih letih je bilo v slovenskih gorah zabeleženih več kot 60 smrtnih življenj zaradi zdrsov ali plazov – največ prav v obdobjih, ko so bile razmere videti stabilne.
Na izhodišču v Mojstrani je bilo denimo aprila 2021 ob sončnem dnevu parkiranih prek 100 avtomobilov. Dve uri pozneje se je v bližini Kočje zgodil plaz, ki je zasul dva turna smučarja. Žrtvi nista imeli lavinske opreme. Oba prepozno izkopana.
Ne gre za strašenje, temveč za spomin. Gore ne pozabljajo in ne odpuščajo.
Nasveti za varnejše ture
- Preverite plazovno poročilo ARSO pred vsako turo
- Odpravite se zgodaj zjutraj – ne popoldne
- Izogibajte se strmih, osončenih pobočij
- Bodite opremljeni: lavinska žolna, sonda, lopata
- Nikoli sami. Vsaj trije.
- Razdalja med člani – če enega odnese, drugega ne sme
- Ne precenjujte se. Res ne.
Razum, ne ego.
Gore bodo čakale. Še en dan. Še en teden. Še eno sezono. Vrh ne bo pobegnil.
A življenje lahko.
Plazovi so naravni pojav, ki se ga ne da v celoti nadzorovati. Kar lahko nadzorujemo, so odločitve. Ali bomo šli. Kdaj bomo šli. In kako pripravljeni bomo.
Kot pravijo na ARSO: „Sneg ni enak snegu. In april ni več zima.“
Pripravil: N. Z.
Vir: ARSO, STA, meteo.si
The post Planinec, pozor! Teh 5 znakov ti pove, da si tik pred plazom – in večina jih opazi prepozno first appeared on NaDlani.si.
English (US)