Pivovarji na udaru: Kako vlada s trošarinami duši domačo industrijo in zatira podjetništvo

Vlada s pretiranimi davki na pivo uničuje slovenske pivovarje, zavira razvoj podjetništva in spodkopava domačo kakovostno proizvodnjo v korist tujih korporacij.

Slovenska pivovarska scena je v zadnjem desetletju doživela pravi preporod. Nastalo je več deset novih, inovativnih, malih pivovarn, ki so slovenskemu potrošniku ponudile raznolikost, kakovost in lokalno zgodbo. A namesto podpore, priznanja in razumevanja, se pivovarji danes soočajo z birokratskim cinizmom in finančnim zatiranjem v obliki neupravičeno visokih davkov, predvsem trošarin.

Trošarina: staro orodje, nova zloraba

Trošarina na pivo naj bi bila namenjena zmanjšanju čezmernega uživanja alkohola – a v praksi postaja zgolj še ena finančna past, v katero padajo predvsem mali proizvajalci. Namesto da bi vlada razlikovala med množično industrijsko proizvodnjo in obrtniškim pivovarstvom, vse meče v isti koš. Rezultat? Mali pivovarji, ki izdelujejo kakovostna, pogosto dražja, a omejena količinsko piva, plačujejo davke, kot da bi proizvajali milijone litrov letno.

To ni regulacija. To je finančni napad na podjetništvo.

Mali pivovarji ne prodajajo alkohola množicam, temveč gradijo kulturo odgovornega uživanja. Njihova piva so pogosto dražja, bolj kompleksna in narejena iz kakovostnih sestavin – in kot takšna niso “pijača za opijanje”, temveč kulinarični izdelek. Toda vlada s svojo nefleksibilno politiko ne prepozna te razlike. Slep davčni sistem ne ločuje med lokalnim ustvarjalcem in korporacijskim gigantom. Kaznuje pa prve, saj imajo višje stroške in manj varnostne mreže.

Ob vsaki spremembi zakonodaje, ob vsakem dvigu trošarine, pivovarji opozarjajo, protestirajo in predlagajo alternative. Toda njihovi glasovi izginejo v birokratski luknji, kjer prevladuje logika: »Več pobrati, pa naj stane, kar hoče.« Nihče jih ne povabi k mizi, nihče ne vpraša, kako takšna politika vpliva na razvoj dejavnosti, ki ima potencial za ustvarjanje delovnih mest, turistične ponudbe in lokalnega ponosa.

Domače pivo ali uvožena cenejša piva?

Če bo takšna politika trajala, bodo številne slovenske pivovarne prisiljene zapreti vrata. Kdo bo to nadomestil? Velike multinacionalke, katerih pivo pride v Slovenijo brez zgodbe, brez lokalne vrednosti in brez vpliva na skupnost. Namesto da bi država spodbujala domačo samooskrbo, domače znamke in podjetništvo, odpira vrata tujcem – vse za nekaj dodatnih evrov v državnem proračunu.

Pivovarji ne zahtevajo privilegijev. Zahtevajo poštenost. Pravičnost. Priznanje, da niso sovražniki javnega zdravja, temveč graditelji lokalne ekonomije, kulture in skupnosti. Čas je, da se vlada zbudi iz svoje davčne zaslepljenosti in začne razlikovati med masovno proizvodnjo in lokalnim obrtnim delom.

Če ne bo posluha za pivovarje danes, jih jutri morda ne bo več. In s tem bo Slovenija izgubila še en dragocen košček svoje identitete.

Uredništvo Notranjska