Pismo iz Makedonije.

 Pismo iz Makedonije.

Ko sem knjigo Mehko kot britev vzela v roke, nisem pričakovala, da jo bom prebrala v enem samem dihu. Živim v Skopju, v mestu, ki je precej bolj, kot lahko razložim, razklano med tradicijo in sodobnostjo, Kar sem se poročila z Makedoncem, se soočam z drugačno kulturo, hkrati pa sem začela  razmišljati tudi o zgodbah mojih staršev in starih staršev. Mislim na tiste, ki jih poznam. 

Ob branju vaše knjige sem prvič zares razumela, da razdalja med generacijami ni samo geografska, temveč predvsem zgodovinska, kulturna in moralna.

Knjiga me je pretresla predvsem zato, ker medsebojnih odnosov med moškim in žensko, ki jih nisem poznala, ne olepšujete. Svet, ki ga opisujete, je trd, neizprosen, poln molka in strahu, obenem pa neverjetno podoben mnogim aktualnim zgodbam, ki jih poznam iz balkanskega prostora. Čeprav sem rojena v osemdesetih letih in živim v povsem drugačnih razmerah (poročena sem z intelektualcem), sem med branjem pogosto pomislila na moževe tete in na to, česa niso smele povedati, česa niso smele vprašati in kaj so morale preprosto prenesti in požreti, če so same sebi želele dobro.

V Makedoniji, tako kot drugod na Balkanu, se o telesnosti, spolnosti in zlorabah še vedno govori po tiho ali pa sploh ne. V vaši knjigi pa so te teme postavljene v ospredje brez olepševanja in brez lažne moralizacije. Všeč mi je, ker niste prevzeli vloge razsodnika, odnose med ljudmi raje samo opisujete. Po moje so posledice njihovih dejanj prav zaradi molka in sramote tako močne in usodne.

Ob branju sem nenehno primerjala svet, ki ga opisujete s svojim vsakdanom v Skopju: danes imamo na voljo družbena omrežja, več svobode gibanja, več izbire. Ženske so si tudi tukaj pridobile izobrazbo, zasedajo pomembna in odgovorna mesta. Pa vendar ne bi dala roke v ogenj za njihove odnose znotraj domačih sten, saj menim, da je patriarhat še zelo močan ne le na vasi tudi v večjih mestih.

Knjiga me je prepričala, kako pomembno je, da se takšne zgodbe zapišejo. Ne zaradi preteklosti same, ampak zato, da se ta ne ponovi. Morda bom kakšno od zgodb moževih tet nekoč poslala tudi vam?

Mehko kot britev, vsaj zame, ni le roman o času in prostoru mojih starih staršev. Je tudi ogledalo družbi, ki še vedno ni opravila z lastnimi sencami. Zame, kot bralko, ki živi zunaj Slovenije, je knjiga dragocena tudi zato, ker mi je omogočila globlje razumevanje sveta, iz katerega izhajajo predniki, sveta, ki ga tudi po branju knjige ne zmorem razumeti.