Pirc Musar v pismu opozicijo opozorila na posledice neimenovanja varuha

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pismu opozicijskim poslancem opozorila na posledice neimenovanja novega varuha človekovih pravic. To imenovanje namreč sovpada s postopkom akreditacije za ohranitev statusa A po Pariških načelih, neimenovanje pa bi lahko odločilno vplivalo na oceno statusa, je opozorila predsednica.

Slovenski Varuh človekovih pravic je akreditacijo s statusom A po Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice, kar je najvišji možen status, ki ga je mogoče doseči po navedenih načelih, sprejetih v Generalni skupščini Združenih narodov leta 1993, dosegel leta 2021.

Predsednica republike je v luči več krogov posvetovanj, ki doslej še niso prinesla uspeha v postopku imenovanja novega varuha človekovih pravic, poslanske skupine opozorila na pomen statusa A. Pirc Musar je v pismu poslancem opozicije, ki ga je neuradno pridobila STA, med drugim poudarila, da je bila pridobitev omenjenega statusa zgodovinski uspeh za delovanje Varuha in mednarodni ugled Slovenije na tem področju.

“Dejstvo, da še vedno nismo imenovali novega varuha, lahko odločilno vpliva na oceno statusa. Zelo slabo bi bilo, če bi status A po Pariških načelih izgubili,” je poslance opozicije opozorila predsednica. Po informacijah STA pa so o pismu, ki ga je Pirc Musar naslovila na opozicijo, seznanjeni tudi v koaliciji.

V uradu predsednice republike so za STA potrdili, da so pismo poslali poslanskim skupinam, podrobnosti pa ne komentirajo.

Pirc Musar sicer doslej ni uspela pridobiti zadostne podpore za imenovanje novega varuha.

Javni poziv predsednice k predlaganju kandidatur za varuha se je iztekel sredi oktobra lani. Prispelo je 14 predlogov možnih kandidatov, med tistimi, ki jih je predsednica uvrstila v ožji krog, pa so bili direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, vodja diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraž Zidar, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Med navedenimi je bila predsedničina favoritka Bervar Sternad, za katero je skušala Pirc Musar pridobiti zadostno podporo 60 poslanskih glasov, a ji to ni uspelo. Ker je kljub “izjemnim naporom, vloženim v iskanje dvotretjinske podpore, ki bi zadostovala za čimprejšnje imenovanje novega varuha človekovih pravic” predsednica ugotovila, da noben izmed kandidatov med poslanci ne uživa zadostne podpore za izvolitev, se je Pirc Musar odločila za iskanje novega kandidata, so sredi marca sporočili iz njenega urada.

Nedolgo zatem je Pirc Musar poslanskim skupinam sporočila, da bi za varuhinjo predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih varuhovih namestnic. Po predstavitvah v poslanskih skupinah, so ji podporo napovedali v koalicijskih Svobodah, SD in Levici. A ker je za izvolitev potrebnih 60 glasov, bodo za izvolitev potrebni tudi glasovi opozicijskih poslancev. Pri tem je predsednica računala predvsem na podporo osmih poslancev NSi, ki pa doslej svojega stališča ni uradno predstavila.

Prejšnjemu varuhu Petru Svetini je sicer mandat že potekel, od 24. februarja je na čelu institucije namestnik varuha Ivan Šelih.