Peteršilj v domači kuhinji: začimba, ki jo Slovenci pogosto uporabljamo narobe

Peteršilj je ena tistih začimb, ki je v domači kuhinji skoraj samoumevna. Najdemo ga v juhi, na krompirju, v omakah, nadevih, rižotah, ribjih jedeh, solatah in domačih namazih. Prav zato ga mnogi jemljejo preveč površno. Dodajo ga prehitro, ga hranijo predolgo ali ga posušijo tako, da izgubi skoraj ves vonj. Svež peteršilj pa zna jedi dati tisto znano domačnost, ki jo takoj prepoznamo.

Zakaj je peteršilj tako pomemben v domači kuhinji?

Peteršilj ni močna začimba, ki bi prevzela jed. Njegova naloga je drugačna. Jedi osveži, poveže in jim doda zelen, rahlo pikanten okus. Najbolj znani sta dve obliki: listni peteršilj in korenasti peteršilj. Pri listnem uporabljamo predvsem liste, pri korenastem pa tudi koren, ki je nepogrešljiv v juhah, enolončnicah in osnovah za omake.

V slovenski kuhinji je peteršilj skoraj obvezen v goveji juhi, na praženem krompirju, v gobovih jedeh, nadevu za perutnino, ribah, česnovih omakah in zelenjavnih mineštrah. Dobro se ujame s česnom, limono, maslom, oljčnim oljem, krompirjem, korenjem, bučkami, fižolom, grahom, gobami, ribami in piščancem.

Peteršilj

Kdaj dodamo peteršilj v jed?

Najpogostejša napaka je, da peteršilj dodamo prezgodaj. Sveže liste je najbolje dodati proti koncu kuhanja ali tik pred postrežbo. Tako ohranijo barvo, vonj in okus. Če jih kuhamo predolgo, postanejo manj izraziti, jed pa izgubi tisto svežino, zaradi katere peteršilj sploh uporabimo.

Pri juhah ga lahko del dodamo na koncu kuhanja, nekaj pa še neposredno na krožnik. Pri krompirju ga dodamo, ko je jed že odstavljena z ognja. Pri ribah in morskih jedeh ga pogosto zmešamo s česnom, oljčnim oljem in limono ter dodamo čisto na koncu.

Koren peteršilja dodamo prej

Drugače velja za koren peteršilja. Tega dodamo na začetku kuhanja, skupaj z drugo jušno zelenjavo. Potrebuje čas, da spusti okus v tekočino. V goveji ali zelenjavni juhi je koren peteršilja skoraj enako pomemben kot korenje in zelena.

Kje peteršilj uporabljajo najpogosteje?

Peteršilj je razširjen po evropski, sredozemski, balkanski in bližnjevzhodni kuhinji. V sredozemskih jedeh je pogosto povezan z ribami, oljčnim oljem in limono. V srednji Evropi ga najdemo v juhah, krompirjevih jedeh in omakah. Na Balkanu je pogost v nadevih, mesnih jedeh, čorbastih jedeh in solatah.

Zelo znana je tudi kombinacija peteršilja in česna. Ta je doma v številnih kuhinjah, od dalmatinske do italijanske. Drobno sesekljan peteršilj s česnom je odlična osnova za ribe, školjke, pečeno zelenjavo, gobice in preproste testenine.

Kako ga pravilno shranimo?

Svež peteršilj najdlje zdrži, če ga zavijemo v rahlo vlažno papirnato brisačo in shranimo v zaprti posodi ali vrečki v hladilniku. Tako lahko ostane uporaben več dni. Pomembno je, da ni moker, saj začne hitro gniti.

Druga možnost je, da šopek peteršilja postavimo v kozarec z malo vode, podobno kot cvetje. Kozarec hranimo v hladilniku, liste pa narahlo pokrijemo z vrečko. Vodo je dobro menjati vsak dan ali dva.

Peteršilj lahko tudi zamrznemo

Zamrzovanje je pogosto boljša rešitev kot sušenje. Liste operemo, dobro osušimo, sesekljamo in shranimo v manjše posodice ali vrečke. Uporabimo ga neposredno iz zamrzovalnika, predvsem za juhe, enolončnice, omake in krompirjeve jedi.

Za bolj priročno uporabo ga lahko zamrznemo tudi v modelčkih za led z malo vode ali oljčnega olja. Takšne kocke so uporabne za omake in enolončnice.

Ali lahko peteršilj posušimo?

Peteršilj lahko posušimo, vendar moramo vedeti, da posušen nima enake moči kot svež ali zamrznjen. Med sušenjem izgubi del vonja, zato je najboljši za jedi, kjer potrebujemo blag zeliščni dodatek, ne pa izrazite svežine.

Sušimo ga v tankem sloju, v senci, na zračnem mestu. Neposredno sonce ni dobra izbira, ker listi izgubijo barvo in aromo. Uporabimo lahko tudi sušilnik za sadje in zelišča pri nizki temperaturi. Posušen peteršilj hranimo v dobro zaprtem kozarcu, stran od svetlobe in toplote.

>> MORDA BI VAS ZANIMALO TUDI: Če peteršilj režete pravilno, bo znova in znova odganjal

Kje ga lahko vzgajamo doma?

Peteršilj lahko raste na vrtu, v visoki gredi, loncu ali koritu na balkonu. Potrebuje rahla, odcedna in hranljiva tla. Rad ima svetlo lego, a poleti mu koristi nekaj sence, saj v hudi vročini hitreje hira.

Sejemo ga spomladi, lahko pa tudi pozno poleti za jesensko uporabo. Njegova posebnost je počasno kaljenje. Semena lahko vznikajo tudi tri tedne ali več, zato mnogi prehitro mislijo, da setev ni uspela. Zemlja mora biti ves čas rahlo vlažna, vendar ne razmočena.

V loncu potrebuje več pozornosti

Peteršilj v loncu potrebuje dovolj globoko posodo, redno zalivanje in kakovosten substrat. Če je lonec premajhen, se rast hitro ustavi. Na kuhinjski polici pogosto ne uspeva dolgo, ker ima premalo svetlobe in preveč suh zrak. Bolje se obnese na balkonu, terasi ali zunanji okenski polici.

Na kaj moramo biti pozorni pri gojenju?

Največja težava pri peteršilju je potrpežljivost. Počasi kali, v začetku raste skromno, nato pa se lepo okrepi. Ne mara zastajanja vode, slabe zemlje in močne poletne pripeke. Liste režemo sproti, najbolje zunanje, da sredica rastline ostane živa.

Pri rezanju ne smemo odstraniti vseh listov naenkrat. Rastlina potrebuje dovolj zelenja, da nadaljuje rast. Če peteršilj začne poganjati cvetno steblo, listi postanejo trši in manj okusni. Takrat ga je najbolje uporabiti čim prej ali pustiti del rastline za seme.

Najboljše kombinacije s peteršiljem

Peteršilj je odličen z maslom in krompirjem, česnom in ribami, limono in piščancem, gobami in smetano, oljčnim oljem in testeninami ter fižolom in zelenjavnimi juhami. Dobro se ujema tudi z drobnjakom, luštrekom, timijanom in baziliko, vendar ga ni treba vedno mešati z drugimi zelišči. Včasih je najboljši prav sam.

Pri svežih solatah ga dodajamo previdno, saj lahko prevelika količina prekrije nežnejše okuse. Pri juhah in omakah pa si lahko privoščimo nekoliko več.

Peteršilj ni samo okras na krožniku

Včasih so peteršilj potresli po jedi predvsem zato, da je bila videti lepša. Dobra domača kuhinja pa ga uporablja drugače. Peteršilj je začimba, ki zna dvigniti okus preproste jedi, če ga dodamo ob pravem trenutku. Največ naredi takrat, ko ostane svež, zelen in dišeč.

Zato se ga splača imeti doma. Na vrtu, v loncu, zamrznjenega v skrinji ali vsaj kot šopek v hladilniku. Ni drag, ni zahteven, a v kuhinji naredi veliko razliko. Domača juha, krompir z maslom, ribja jed ali zelenjavna omaka brez njega preprosto nimajo istega značaja.

Če peteršilj režete pravilno, bo znova in znova odganjal

Kosilo, ki diši po morju: kuhan krompir, blitva in lignji s peteršiljem

Objava Peteršilj v domači kuhinji: začimba, ki jo Slovenci pogosto uporabljamo narobe se je pojavila na Vse za moj dan.