Pet zimskih opravil, ki smo jih kot otroci oboževali

Zima je bila v otroštvu nekaj posebnega. Sneg je imel takrat drugačen sijaj, dnevi so se zdeli svetlejši, mraz pa ni pomenil nič drugega kot pot do igre. Otroci so se veselili snežink, ki so padale na topla lička, in jutranjih prizorov, ko so okna dobila ledene vzorce. Zimski meseci so prinašali opravila, ki niso bila del dolžnosti, temveč del radosti. Šlo je za opravila, ki jih odrasli pogosto vidijo kot obveznost, otroci pa so jim dajali povsem drugačen pomen.

Vsako dvorišče, vsaka ulica in vsaka vas je imela svoje zimske rituale. Ti rituali so se povezovali s sosedi, prijatelji, družinami in pogosto tudi z nerodnimi prigodami, ki so ostale v spominu. Danes številna izmed teh opravil opravljamo z moderno opremo, skrajšamo čas dela ali ga povsem preložimo na stroje. Včasih celo pozabimo, da je bil ravno trud tisti, ki je ustvaril toplino. Otroci niso mislili na utrujenost. Ure so tekle hitreje, kadar je bilo treba kaj narediti v snegu.

V tem članku se spominjamo petih zimskih opravil, ki so nekoč zaznamovala otroštvo. Še danes jih povezujemo z občutkom doma, topline in razigranosti.

Žaganje ledu s potoka

Ko so potoki še redno zamrzovali, so otroci radi hodili pogledovat ledeno gladino. Nekateri so bili dovolj pogumni, da so z nožki ali palicami previdno lomili robove ledu. Šlo je za radovednost, ne za škodo. Otroci so želeli preveriti debelino ledu, poslušati pok, ki je nastal, ko je led popustil, ali izrezati majhne koščke, s katerimi so se igrali.

Čar ledenih oblik

Led je ustvarjal neverjetne vzorce. Nekateri so ob pogledu na potok našli kristale, ki so spominjali na majhne rože. Drugi so našli popolnoma prosojne plošče. Otroci so jih zbirali, primerjali in se čudili naravi.

Varnost je bila del učenja

Starši so učili, da se na led ne stopa brez nadzora. Otroci so to sprejeli in se držali obrežja. Led je bil del zimskega raziskovanja, brez nevarnih podvigov, predvsem pa del spoštovanja do narave.

Ledene sveče

Prinašanje drv v hišo

Prinašanje drv je bilo opravilo, ki ni bilo vedno lahko, a je nosilo občutek ponosa. Ko je peč zacvrčala in zažarela, je bil občutek topline nagrada za trud. Otroci so z veseljem prinašali manjše polena, razporejena ob steni ali v drvarnici.

Občutek odgovornosti

Vsak otrok je želel dokazati, da lahko prinese več kot prejšnji dan. Tekmovanje je bilo tiho, a prijetno. Domači so vedeli, da je pomoč iskrena.

Vonj po sveže narezanem lesu

Les je oddajal prijeten vonj, ki se je širil po hiši. To je bil vonj zime. Otroci so ga povezovali s toplimi večeri, čajem, peko piškotov in družinskimi zgodbami.

Čiščenje poti do hiše

Sneženje je ustvarilo opravilo, ki je bilo povezano z zabavo. Čiščenje poti ni bilo zgolj naloga odraslih. Otroci so radi pomagali. Snežne lopate, prevelike rokavice in šali, ki so se drgnili ob obraz, so bili del celotne slike.

Tekmovanje za najlepšo pot

Otroci so si želeli, da je pot čim bolj ravna. Ustvarjali so snežne zidove, ki so se dvigovali ob robu poti. Včasih so se iz njih razvili pravi tuneli, skozi katere so se kasneje vozile sanke.

Del skupnosti

Sosedi so se pogosto pridružili. Skupno čiščenje je bilo priložnost za pogovor, smeh in načrte za popoldanske igre. Sneg je ljudi povezoval.

Zalivanje ledenih stezic

Marsikdo se spomni, kako so otroci pozno popoldne nosili vedra vode in polivali tla, da so ustvarili ledene stezice. Te stezice so bile popolna odskočna deska za drsanje. Šlo je za domače igrišče, ki je nastalo v nekaj urah in je naslednje jutro postalo pravi mali zimski park.

Veselje na domačem dvorišču

Drsanje na domači ledeni stezi je bilo nekaj, kar je premagalo tudi sankanje. Otroci so se zbirali takoj po šoli. Vsak je želel prvi preizkusiti stezo.

Skupinsko delo

Ustvarjanje ledene steze je bilo skupinsko delo. Eni so nosili vodo, drugi so čistili sneg, tretji so zgladili tla. Rezultat je bil prostor, ki je združil celotno sosesko.

Odpiranje zamrznjenih pip in umivalnikov

V starejših hišah so se zunanje pipe pozimi hitro zamrznile. Otroci so z navdušenjem prinašali vrčke z vročo vodo in pomagali staršem odmrzniti pipico, iz katere ni priteklo nič.

Napeta pričakovanja

Otroci so zastali vsakokrat, ko so zaslišali prvi kapljaj. Občutek zmage je bil neverjeten. Odmrznjena pipa je pomenila zaključek majhne zimske dogodivščine.

Učenje potrpežljivosti

Ni šlo le za opravek. To je bila priložnost za učenje. Otroci so spoznali, da stvari zahtevajo potrpežljivost in skrbnost.

Zakaj ta opravila ostajajo v spominu?

Ti trenutki so bili preprosti in pristni. Niso zahtevali denarja, telefona ali televizije. Zahtevali so le čas, voljo in malo zdrave domišljije. Otroci so v teh opravilih videli igro. Odrasli so videli pomoč. Narava pa je dodala lepoto.

Zima se je povezovala s toplino. Ne le toplino peči, temveč toplino družine. Vsako opravilo je bilo priložnost, da so otroci storili nekaj dobrega. To jih je utrdilo, obogatilo in povezalo z domom. Prav zato so ta opravila ostala v spominu kot nekaj, kar tudi danes vzbuja občutek nostalgije.

Trik, s katerim se sneg ne bo več prijemal na lopato

Kako očistiti avto po sneženju, da ne poškodujete stekla in laka?

Najbolj podcenjena slovenska naravna znamenitost: Klevevž

Objava Pet zimskih opravil, ki smo jih kot otroci oboževali se je pojavila na Vse za moj dan.