Pet najpogostejših posledic dolgotrajnega stresa pri otroku

Stres pri otrocih se pogosto skriva za vedenji, ki jih odrasli hitro pripišejo trmi, neubogljivosti ali “razvajenosti”. A, otroški stres je resničen, pogost in, če ga ne prepoznamo, lahko vpliva na otrokov razvoj, zdravje ter občutek varnosti. Otroci se z obremenitvami soočajo drugače kot odrasli, saj njihovi možgani in čustveni svet še dozorevajo. Zato je naloga staršev, vzgojiteljev in učiteljev, da znake pravočasno opazijo.

Kako se stres kaže pri različnih starostih

Malčki (1–3 leta):

V najzgodnejšem obdobju se stres najpogosteje kaže skozi telesne reakcije in močne čustvene izbruhe. Otrok lahko postane izrazito jokav, občutljiv na ločitev od staršev, moten je spanec, pogoste so spremembe v prehranjevanju. Ker malčki še ne znajo ubesediti svojih občutkov, se stres izrazi skozi vedenje.

Predšolski otroci (3–6 let):

Otroci v vrtčevski starosti lahko stres pokažejo s povratkom k že preseženim razvojnim fazam – npr. ponovna nočna mokrenja, sesanje palca, strahovi, ki se nenadoma okrepijo. Pojavi se lahko tudi agresija, pretirana navezanost na starše ali zavračanje vrtca.

Šolarji (6–12 let):

Stres se v tem obdobju najpogosteje odraža skozi telesne simptome (bolečine v trebuhu, glavoboli), padanje koncentracije, težave pri učenju ter socialni umik. Otrok se lahko začne izogibati šolskim obveznostim, postane razdražljiv, nezadovoljen ali pretirano kritičen do sebe.

Mladostniki (12+ let):

V adolescenci stres pogosto preide v tesnobo, nihanje razpoloženja, nespečnost, prekomerno obremenjenost s šolskimi dosežki ali težave v odnosih. Lahko pride tudi do impulzivnih dejanj, zapiranja vase ali konfliktov s starši.

V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z dr. Lidijo Bašič Jančar, s katero skupaj pripravljamo novo sezono poglobljenih pogovorov o starševstvu. Serijo intervjujev, v kateri odpirava ključne teme sodobnega starševstva, si lahko ogledate na tej spletni povezavi.

Ko stres preobremeni otroške možgane

Stres v otrokovem telesu sproži fiziološke odzive. Kako se v otrokovem telesu in možganih dogaja proces obremenitve, ko je izpostavljen stresu, in kakšne dolgoročne posledice lahko to prinese?

Zdrav živčni sistem se odziva na stresno situacijo tako, da se sproži simpatični živčni sistem, kar pomaga otroku ali odraslemu, da se aktivira v obliki boja ali bega. Ko stresna situacija mine, parasimpatični sistem telo in možgane pomiri in človek je zopet znotraj okna tolerance.

Okno tolerance je koncept, ki opiše optimalno območje fiziološkega in čustvenega vzburjenja, v katerem se otrok ali odrasli lahko uči, razmišlja, uravnava čustva in se odziva na okolico na zdrav način. Če je stresa preveč ali traja dalj časa, pride do hiper-vznemirjenja ali odklopa. Živčni sistem je prekomerno vzdražen, kar privede do visoke ravni sproščanja kortizola, kar pa vpliva na razgradnjo aminokislin (posledica je padec imunosti).

Tihe posledice stresa pri otroku

Dolgotrajni stres se pogosto ne pokaže takoj, temveč postopoma skozi spremembe v vedenju in počutju. Kateri so najbolj prepoznavni znaki kroničnega stresa pri otrocih, ki bi morali starše resno zaskrbeti?

Posledice dolgotrajnega in hujšega stresa pri otroku so:

1. manjša sposobnost reguliranja čustvenih stanj,
2. hitrejši in močnejši čustveni izbruhi,
3. zapiranje vase,
4. težave s koncentracijo,
5. več impulzivnosti in odmika.

Na telesni ravni pa pride do sprememb v apetitu, spanju, telesnih simptomih (bolečine v trebuhu, glavoboli), do težav s koncentracijo, upada interesov, zapiranja vase, nestrpnosti, razdražljivosti, nepotrpežljivosti.

Čustveni signali, ki opozarjajo na stisko

Čustva so pri otrocih pogosto prvi pokazatelji, da nekaj ni v ravnovesju. Katere čustvene reakcije najpogosteje nakazujejo, da je otrok preobremenjen, in kako lahko starši razločijo stres od običajnih razvojnih nihanj?

Normalne in kratkotrajne reakcije otroka so žalost, razočaranje po dogodku (na primer če se otroci sprejo med seboj), reakcije ob večjih spremembah (selitev, nova šola, ločitev staršev), kot na primer jeza, žalost, razdražljivost, zapiranje vase; občutljivost ob utrujenosti ali lakoti (na primer se v trgovini vrže po tleh).

Zelo dobro je poznati razvojne faze in kakšne reakcije in čustva le te spremljajo, na primer normalna je tesnoba ob ločitvi starša za kratek čas ali pa trma pri treh letih. Pogosti konflikti staršev na primer pa zagotovo povzročajo dolgotrajni in intenzivnejši stres, kar se pri otrocih in mladostnikih kaže kot jeza, zapiranje vase, izoliranost, beg v družbo…

Če otroka dobro poznamo, se zanimamo zanj, ga spremljamo in opazujemo tudi sebe, bomo hitro prepoznali, kdaj je otrok v manjšem stresu in kdaj znaki, ki jih otrok kaže, pritičejo intenzivnejšemu stresu.

Posledice neodzivnosti na otrokovo stisko

Način, kako starši odgovarjajo na otrokove potrebe, močno oblikuje otrokovo občutenje varnosti in stabilnosti. Kakšne posledice ima lahko neustrezno odzivanje staršev na otrokovo stisko, zlasti v obdobjih, ko je otrok najbolj ranljiv?

Najbolj kritična posledica je oslabljena sposobnost samoregulacije, torej nezmožnost uravnavanja močnih čustvenih stanj. Posledica tega je višja verjetnost tesnobnih in depresivnih vzorcev, zmanjšano zaupanje v odnose, povečana občutljivost na stres v odrasli dobi. Dokazano je tudi, da neustrezno odzivanje na otrokove potrebe poveča možnost za psihopatologijo v času mladostništva ali v odrasli dobi.

Otroci potrebujejo varnost, ne popolnosti

Živimo v času izjemnih pritiskov in tekmovalnosti, kjer se pričakovanja do otrok pojavljajo že zelo zgodaj. Pogosto jih spodbujamo k številnim dodatnim dejavnostim, preizkušanju talentov in doseganju rezultatov. Starši so zaradi hitrega tempa življenja pogosto preobremenjeni in zato kritični do otrokovih zmogljivosti ali neuspehov. Hkrati se vedno več družin sooča s partnerskimi razhodi, pri čemer otroško čustveno stanje pogosto ostane prezrto.

Prav zato je toliko pomembneje, da se odrasli naučimo prepoznati prve znake otroškega stresa, jih vzamemo resno ter otroku ponudimo varen prostor, kjer lahko izrazi, kar doživlja. Le tako lahko zgradimo temelje za otrokovo zdravo, čustveno stabilno prihodnost.

Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko in družinsko življenje!

Avtor: S. O.; Foto: canva.com

Od partnerstva do starševstva: nova sezona intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar

The post Pet najpogostejših posledic dolgotrajnega stresa pri otroku appeared first on domžalec.si.