PERSPEKTIVE: Veliko vprašanj, malo odgovorov

Pogled ima uprt v ekran pred sabo, njeni prsti plešejo po tipkovnici. Skrbi me, da jo bom zmotila, vendar se ne morem zadržati: »Kaj bomo storili, če se začne tretja svetovna vojna? Si kdaj pomislila na to?«

Oči zapiči v moje. Ne znam doumeti njenih misli, ko odgovori: »Sem. Pa nisem dobila odgovora na to vprašanje, zato se o tem ne sprašujem več.« Sledi tišina. Po vsej verjetnosti pogovora ne želi nadaljevati, ampak se ne znam ugrizniti v jezik: »Kako pa ti uspe o tem ne razmišljati? Redkokdaj mi novice vse naokrog ne zvenijo kot katastrofalne.«

Nasmehne se mi z rahlim odtenkom neprijetnosti v pogledu: »Prej sem novice poslušala vsak trenutek in živela utopljena v dražljajih; samo med spanjem se nisem pustila obmetavati z informacijami. Priznam pa, da me je že več let strah večine novic. Zdaj preprosto ne zmorem - ne zdržim preogromne količine informacij, s katerimi nas obsipajo. Sama se odločam, kdaj in koliko novic zaužijem.« Opazim žalost v njenem pogledu. »Poleg seveda novic o vojnah me skrbijo tudi novice v zvezi s svetovno politiko, z odločitvami, ki vplivajo na vse: človekove pravice, svetovne podnebne spremembe, morebitni novi spopadi med državami. Skratka, skrbi me skoraj vse.«

Spet sledi tišina, vendar zdaj pride molk z moje strani. Upala sem, da mi bo pogovor pomagal, pa mi je zdaj skoraj žal, da sem ga začela.

Ona opazi tesnobo. Zapre računalnik, se obrne k meni in spregovori: »Prav zato pa zdaj živim v trenutku - dobro, denimo v mesecu - in skušam užiti vsak kanček lepote, ki obstaja, saj ne vem, ali in kdaj je bo konec: mogoče jutri, mogoče čez deset let ali pa nikoli.«

»Ali se ti ne zdi, da je to malo sebično, če upoštevaš vse to, kar se dogaja okrog nas?« jo vprašam.

»Priznam, da se mi. Vendar ne poznam prave rešitve, nimam končnih odgovorov. Kljub vsemu, življenje me vleče vase. Glej - če tretja svetovna vojna ne izbruhne, ampak živim v strahu, da bi lahko, sem z enim mezinčkom že v njej; če res pride do vojne, ne bom nobene nagrade dobila za to, da sem imela prav. Če pa do takrat živim zadovoljna, vsaj vem, da sem do zadnjega naredila vse, kar sem lahko, in to je že ogromna sreča. Da je živeti dobro življenje velika sreča, se moramo zavedati, je naša dolžnost.«

»Ha - zase pa ne morem reči, da sem do zdaj živela "dobro" življenje, in misel, da bi lahko ne obstajala možnost izboljšave, me nikakor ne navdušuje,« takoj odvrnem.

»Torej začni zdaj!« Oči se ji vžgejo. »Od tega trenutka naprej delaj svoje življenje boljše, takoj. Resnično ni omejenega časa - lahko se zgodi, da si življenje izboljšaš za en teden, lahko pa prav vse do konca. Tudi jaz sem se v preteklosti počutila tako kot ti zdaj. Na koncu pa sem bila res utrujena od vsega obupa, ki sem se mu prepustila - navsezadnje sva obe tako srečni, da sva se rodili na tem koncu sveta, hrane nam ne manjka in imava kje prespati. Takrat sem se odločila prihodnost tako načrtovati, kot da bo šlo vse dobro - in glej, zdaj imam prav lepo sedanjost. Če se jutri konča, vem, da sem naredila vse, kar sem lahko. Če pa se ne konča, bom ob koncu svojih dni prav res hvaležna, da sem si dala tako velik dar.«

Presenečeno opazujem njen zdaj žareči pogled in opazim, da v meni išče enako ognjevitost. »Zavidam tale tvoj pogled na življenje. Rada bi se ga naučila ...,« odgovorim.

»Glej: neodvisno od tega, ali si za ali proti, gre svet naprej. Imaš seveda nekaj možnosti, saj smo prav vsi vpleteni v tole ogromno sestavljanko. Živiš lahko pasivno: v nič, kar se te ne tiče, se ne vtikaš in pustiš, da ti teče življenje samo. Ne boš odločala, kam spadaš v sestavljanko - če živiš zadovoljna sama s sabo, je nekaj več možnosti, da se tvoj košček položi v pravo obliko in posledično tudi drugi koščki tik ob tebi dobijo več priložnosti, da jim gre dobro. Če živiš obupana nad sestavljanko, je bolj verjetno, da se zate in za tiste zraven tebe uresniči nasprotno; življenje bo zmedeno in žalostno. Tretja možnost pa je, da se samostojno odločiš kljub vsemu biti del sestavljanke in izboljšuješ svoj mali delček s ciljem, da dosežeš čim več koščkov okrog sebe in se postaviš na pravo mesto. Tako boš resnično ogromno pomagala sebi in bližnjim. Navsezadnje, na svoje življenje in nekatera druga boš vsekakor vplivala, naj je to tvoj namen ali ne. Samo odločiti se moraš, ali boš poskusila svoj vpliv narediti čim boljši.«