PERSPEKTIVE: Protislovja pri človeku so bistvena

V prejšnjih Perspektivah sem že večkrat pisal o pomenu materialnih surovin, ki so še vedno eden glavnih dejavnikov gospodarstva. Premog, železo, baker, litij... Ne moremo pa mimo dejstva, da vsako podjetje, skupnost in državo v prvi vrsti tvorijo ljudje. Zato je med najpogostejšimi odgovori oziroma izgovori ob neuspehih »pomanjkanje kadrov«. Tudi v naši zamejski skupnosti se lahko vprašamo, zakaj nam kljub prejetim prispevkom ne uspe ustvarjati (bolj) uspešne dejavnosti in okoliščin. Najpogostejši odgovor je, ob pomanjkanju denarja seveda (ki je v veliki večini primerov le izgovor), »pomanjkanje kadrov«.

Ampak, kaj so pravzaprav ti kadri in katere značilnosti imajo? So osebe, ki omogočajo inovacije in s tem večjo dodano vrednost in napredek. So hkrati osebe, ki znajo okoli sebe ustvarjati ekipe in ki imajo zelo dobro sposobnost analize. Ob tem obvladajo t. i. trde veščine (imajo torej potrebno tehnično znanje) in mehke veščine, h katerim spadajo kritično mišljenje, javno nastopanje, strokovno pisanje, delo v skupini, digitalna pismenost, vodenje, medkulturno znanje itd. Naj bo jasno: osnova za uspeh so trde veščine in ob njih eden izmed pogojev mehke.

Ob vsem naštetem imajo dobri kadri še prepotrebne izkušnje. Te pridobimo, ko se znajdemo v težkih trenutkih in pred težkimi izzivi. Opažam, da pogosto kroži lažni mit, da se da vse te lastnosti pridobiti brez truda in žrtvovanja. Ampak ni tako: vsak inovator vsaj v določenem obdobju posveti svoji panogi ogromno ur dela. Čeprav so razvojni oddelki to, kar se najbolj približa otroški igri, zahtevajo predanost. Enako, kot jo ima otrok, ko poskuša do konca odigrati svojo igro ali dokončati peščeni grad. Takrat ga ne zanima nič drugega kot cilj, ki si ga je zadal.

Seznam lastnosti, ki jih potrebujejo dobri kadri, je že kar dolg, ampak do tega trenutka bi lahko rekli, da nisem napisal nič novega. To, kar bi rad dal bralcu v razmislek, je naslednjih nekaj vrstic, ki so delni povzetek intervjuja z generalnim direktorjem Ferrarija Benedettom Vigno.

Predstavil je marsikatero lastnost, ki jo mora imeti uslužbenec na vodilnih položajih, vendar je mojo pozornost pritegnila njegova analiza štirih protislovij (on je uporabil izraz dihotomija), ki jih potrebujemo za pravo inovacijo. Prvo protislovje nastane, ker v isti osebi potrebujemo ambicioznost in skromnost. Kolikokrat se pritožujemo nad šefi, ki ne znajo biti dovolj skromni in sami dvomiti. Toda pretirana skromnost gotovo ni dobra pot do vodilnih položajev. Tja pa lahko vodi radovednost, ampak tu je že drugo protislovje: ob radovednosti potrebujemo tudi osredotočenost na posamezni cilj. Moramo biti radovedni in se ves čas izobraževati ter tako ohranjati širok pogled in razgledanost. Toda ob tem industrijski svet zahteva hitre rešitve in doseganje ciljev, pri čemer je potrebna osredotočenost. Uspešne rešitve na trgu so hitre, preproste in ne vedno (skoraj nikoli) najboljše.

Hitre rešitve pa zahtevajo hitre izbire in pri teh je potreben pogum, ki ga dober direktor prav gotovo ima. Ob tem pa ne sme pozabiti, da je tudi odgovoren za vse zaposlene, in zato mora biti ob pogumu tudi odgovornost (tretje protislovje). Nazadnje imamo še četrto protislovje, ki ga sestavljata potrpežljivost in odločnost. Pravi lider je odločen in ima svojo vizijo, vendar ni sam. Ob sebi ima sodelavce, ki so ljudje in kot taki potrebujejo vero v pot, po kateri stopajo. Morajo biti prepričani o tem, kar delajo, in samo to bo prineslo vrhunski rezultat.

Seveda ni lahko združiti vseh teh lastnosti v eni sami osebi, toda prav ta težavnost ustvarja raznolikost in unikate. Trud ustvarja zadoščenje in končno srečo. Ustvariti in ustvarjati samega sebe je proces, ki traja vse življenje (preberite si etimologijo grške besede eudaimonia) in predvideva protislovja. Tako kot pri inovaciji, je tudi pri življenju pomembno, da razumemo, da moramo biti hkrati ambiciozni in skromni; radovedni in osredotočeni; pogumni in odgovorni ter potrpežljivi in odločni. Lažje je izbrati samo eno izmed dveh protislovnih lastnosti, ampak, ali bomo potem res srečni?