PERSPEKTIVE: Moj Narodni dom

»Narodni dom v Trstu je simbol slovenstva, zgodovinske preizkušenosti in kulturne vztrajnosti. Zgrajen med letoma 1901 in 1904 po načrtih arhitekta Maxa Fabianija, je bil več kot le stavba - bil je srce slovenske skupnosti in je združeval hotel, gledališče, banko, čitalnico, glasbeno šolo in prostore številnih društev. Tragični dogodek 13. julija 1920, ko so fašistične skupine požgale Narodni dom, je pomenil začetek obdobja zatiranja slovenske identitete v Italiji. Kljub temu je skupnost ohranila svojo kulturo in jezik ter si prizadevala za obnovo tega pomembnega simbola. Po več desetletjih prizadevanj je 13. julija 2020, ob stoletnici požiga, nastopil zgodovinski trenutek: podpisan je bil sporazum o vrnitvi Narodnega doma Slovencem.«

Tokrat sem sanjal o Narodnem domu. Ne o tem, kar je bil in je predstavljal za našo manjšino, temveč o tem, kar bi lahko za našo skupnost predstavljal v prihodnosti. Veliko je javnih razprav o tem, katerim dejavnostim bi zdaj posvetili te prostore. In tudi sam sem kdaj že razmišljal, kako bi jaz preuredil nove prostore in čemu bi bil objekt namenjen.

Izkušnje kažejo, da vsak javni objekt ali območje potrebuje mešani program, da oživi celovito. Če je namenjen le eni dejavnosti, obstaja velika možnost, da bodo prostori prazni in neizrabljeni. Če bi prostore namenili samo pisarnam, bi te bile zasedene le v delovnem času. Danes je ključnega pomena, da izbrani program ni le družbeno koristen, temveč tudi dobičkonosen, saj z ustvarjenim dobičkom lahko nadalje razvijamo svojo vizijo. Brez finančne stabilnosti postane upravljanje in organiziranje vsake dejavnosti veliko zahtevnejše. Računati zgolj na prispevek zasebnikov, države ali Evropske unije ne zadostuje. Zato menim, da bi moral novi Narodni dom postati finančno neodvisen.

Stavba je velika in vanjo je možno umestiti veliko dejavnosti. V določeni meri lahko sledi stari poti, ki je bila začrtana že v preteklosti: hotel, kavarna, restavracija, telovadnica. Vendar jaz sanjam, da bi novi Narodni dom postal nekakšen inkubator, kjer se razvijajo podjetniške ideje mladih in ne samo to. Pogosto slišimo, da smo mladi prihodnost, toda največkrat nimamo niti možnosti, da bi izrazili svoj potencial, niti zaupanja »stare garde«.

Ko pa želimo razviti nekaj svojega, nimamo finančnih možnosti ali zadostnega znanja za uresničitev idej. Zato sanjam o prostoru, ki podpira in razvija ideje, kjer se strojnik lahko sreča z računalničarjem in biotehnikom. Prostor, v katerem je mreženje na dnevnem redu.

Takšni modeli že uspešno delujejo drugod v Italiji. Na primer NOI Techpark v Bocnu na Južnem Tirolskem združuje raziskovalne inštitute, podjetja in startupe na področju zelene tehnologije, digitalizacije in avtomatizacije. Ponuja podporo mladim podjetjem z inkubatorskimi programi, mentorstvom in razpoložljivostjo laboratorijev. Podobno deluje ComoNExT v Lombardiji kot digitalni inovacijski hub, ki povezuje podjetnike, raziskovalce in investitorje ter spodbuja razvoj inovativnih podjetij.

V Trstu bi lahko Narodni dom postal tudi prostor, v katerem bi se prepletale različne discipline: od umetnosti in kulture do znanosti in tehnologije. S tem ne bi le oživili stavbe, ampak tudi okrepili vlogo slovenske skupnosti kot pomembnega akterja v mestnem in regionalnem razvoju.

Za uresničitev te vizije je ključno sodelovanje med različnimi deležniki: lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi ustanovami, podjetji in civilno družbo. Skupaj lahko ustvarimo prostor, ki spodbuja inovacije, krepi identiteto in prispeva k boljši prihodnosti za vse prebivalce Trsta.

Lepota Trsta je že od nekdaj njegova multikulturnost - stičišče narodov, vzhodnega in zahodnega sveta. To je veliko bogastvo, ki nam ga marsikdo lahko zavida. Tak Narodni dom bi utrdil naš obstoj in prisotnost na tem območju. A treba je stopiti skupaj. Ne Slovenci tukaj, Italijani tam. Nič več levica, desnica, cerkev. Skupaj. Identiteta nekega naroda ali skupnosti se ohranja z dejanji, z delom in kakovostjo. Tako sebe postaviš na zemljevid. Drugače človek živi le od spominov in zgodb, kako lepo je bilo nekoč, ko ...