Pekinška demonstracija moči: Kitajska z vojaško parado, ob boku Putina in Kim Džong Una

Peking je doživel največjo vojaško parado po letu 2019. Na aveniji Chang’an so se zvrstile elitne enote, tisoči vojakov, kolone tankov in raketnih sistemov, med njimi tudi hipersonični projektili, orožje, ki ga strokovnjaki označujejo za eno največjih groženj prihodnosti. Kitajska je svetu želela pokazati, da ni več zgolj regionalna sila, ampak igralka, ki zahteva svoj prostor v globalni varnostni arhitekturi.

Parada je bila uradno del obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne na Daljnem vzhodu. A sporočilo je bilo širše. Poleg klasičnih enot so Kitajci predstavili tudi enote za kibernetsko vojskovanje, podvodne drone in novo generacijo medcelinskih balističnih raket DF-61, ki lahko nosijo jedrske konice. To je bil jasen znak, da se prihodnji konflikti ne bodo odvijali le na bojiščih, ampak tudi v digitalnem prostoru in na morju.

Na tribuni so sedeli tudi Vladimir Putin in Kim Džong Un. Njuna prisotnost je bila vse prej kot protokolarna. Skupaj s predsednikom Xi Jinpingom so slali jasno sporočilo: partnerstvo med državami, ki jih Zahod vidi kot izzivalke obstoječega reda, postaja trdnejše. V govoru je Xi poudaril, da svet danes stoji pred izbiro “med mirom in vojno”, ter dodal, da Kitajska stremi k miru, a bo svoje interese branila “z vso močjo”, če bo to potrebno.

Geopolitične posledice

Domača javnost je parado sprejela z navdušenjem in kot dokaz nacionalnega ponosa. Na Zahodu pa so bili odzivi drugačni. ZDA in evropske države so poudarile, da gre za politični manever, ki krepi napetosti v Aziji, še posebej okoli Tajvana in Južnokitajskega morja.

Posebej odmevna je bila podoba treh voditeljev, Xi, Putin, Kim, skupaj na tribuni. Analitiki menijo, da takšni nastopi nakazujejo oblikovanje novega bloka, ki bi lahko v prihodnjih letih preoblikoval ravnotežje moči v svetu. Bivši ameriški predsednik Donald Trump je dogodek ostro komentiral in ga označil kot “zaroto proti ZDA”, kar še dodatno kaže, kako občutljivo je ravnovesje v trenutni geopolitiki.

Kitajska medtem vztraja, da gre predvsem za praznovanje zgodovinske zmage in opozorilo, da se tragedije druge svetovne vojne ne smejo ponoviti. “Ne iščemo spopadov,” pravi Xi, “a bomo branili svoje interese.”

Parada v Pekingu je bila zato veliko več kot parada. Bila je strateški manever. Signal, da Kitajska stoji ob boku svojih zaveznikov in da je pripravljena igrati osrednjo vlogo v prihodnjih desetletjih.

Pripravil: J.P.

Vir: China Daily, BBC News, Facebook

The post Pekinška demonstracija moči: Kitajska z vojaško parado, ob boku Putina in Kim Džong Una first appeared on NaDlani.si.