Pekarna Centar #Ajdapiše

V centru Domžal je vrata odprla nova pekarna in hitro sem začela dobivati sporočila, če sem že videla napis, pa tudi na družbenih omrežjih sem zasledila kar nekaj zapisov na to temo. Naj ponudim še svoj razmislek …

Pred leti se je na drugi lokaciji v istem mestu odprla slaščičarna, ki je nosila napis »slastićarna« – vendar so morali to hitro spremeniti. Zakonodaja je namreč jasna glede tega, vendar je v primeru omenjene pekarne zadeva bolj zapletena. Pekarna je namreč napisana pravilno slovensko, čeprav so v nadaljevanju vsi zapisi tudi v tujem jeziku (café, sweets in pa fast food). Zanima me, kako bodo ukrepali tisti, ki so odgovorni ukrepati (ne le vsi mi, ki o tem pišemo). Kaj pa ime Centar? Je prepovedano?

Niti ne. Kajti imena restavracij in tudi pekarn so lahko tudi v tujih jezikih. Tako sem bila ne dolgo nazaj v Ljubljani v kavarni »be trendy«, ki je sicer kar v redu, toda zdi se mi škoda, da ima tako prazno vsebinsko ime. Za začetek bodimo namreč iskreni: če lahko dajemo angleška imena, lahko dajemo tudi imena z juga. Seveda nas slednje veliko prej zmoti … Čeprav sploh ne bi smelo biti tako. Dejansko bi lahko zahtevali, naj bodo vsa ta imena v slovenskem jeziku. Kajti nekaj takšnih je in prav ljuba so mi – recimo Kavarna Flerin in Florjan sta zelo prijetni imeni. Ali pa če govorimo o pekarnah: mar se ne sliši čudovito Pekarna Kancilija ali pa Pekarna Čemažar (Srček)? Pa tudi izdelki tam so čudoviti …

A kateri javni uradnik si bo upal biti sodnik tega, kaj je sprejemljivo in kaj ne? Že prejšnji teden sem pisala o tem, da je eden večjih slovenskih izzivov, da se nihče več ne upa prevzeti odgovornosti. Kdo bo upal dovoliti nekaj, drugega pa ne? Kdo se bo upal izpostaviti in postaviti meje? Navsezadnje: v Domžalah je tudi kavarna Central, ki mi je sicer zaradi ambienta med ljubšimi, toda roko na srce – central tudi ni slovenska beseda.

In tukaj zaidemo na področje, kjer vas vprašam: koliko pa sploh cenimo slovenščino? Vsekakor sem zagovornica, da ni potrebe po prevajanju čisto vsega – recimo podpisovanje mednarodnih pogodb se mi zdi smotrno, da je zgolj v enem jeziku (naj povem podatek, da se s tem strinjajo vse države v EU, le v Franciji je potrebno prevajanje). So Francozi preveč zahtevni? Mnenja sem, da takšne dokumente zaradi današnjega hitrega tempa in boljše operativnosti ni potrebno prevajati. Besede, ki pa so v uporabi dnevno in jih vidi večina (ker bodimo iskreni, koliko jih pa bere te mednarodne pogodbe?), pa bi zagotovo morali. In zato je bilo potrebno, da imamo iPhone lahko v slovenskem jeziku in da naši otroci gledajo risanke v slovenščini na Netflixu. In tudi zato bi morali razmisliti, kaj dovolimo v Sloveniji …

Kajti počasi in neopazno slovenščina s svojo bogato veličino izginja. Vse več tujih besed je sprejemljivih, ker so pač vsakodnevno v uporabi. Recimo fast food na teh omenjenih napisih – kaj je narobe z besedo hitra prehrana? Vem: ne sliši se tako dobro. Toda, zakaj ne? Vprašanje je seveda ironično.

Spominjam se pred leti, ko mi je neka gospa potarnala, kako mladi uporabljajo tako veliko angleških besed, medtem ko je bilo njeno besedišče polno nemških popačenk. Naj vsak pomete pred svojim pragom. In zdi se mi prav, da so občani dvignili obrvi ob tem primeru – želela bi si več tega. Dajmo prenehati z logiko, kjer prepuščamo vse zakonodaji in plečem slabo plačanih nižjih javnih uradnikov ter bodimo bolj odgovorni kot družba v celoti. In začnimo ceniti lepoto našega lepega jezika na vsakem koraku ter skupaj delati za njegovo ohranitev.

Ko pa imamo v mislih slovenski jezik, pa pomislimo še na slovensko kulinariko in slovensko podjetništvo v celoti. Zakaj se odpira vse več tujih pekarn ne le v Domžalah, temveč tudi v celotni državi? Mar Slovenci nimamo več gostilniške žilice (ki smo jo nekoč imeli tako zelo veliko) ali pa nimamo kapitala, da bi ga vlagali v nakup ali najem velikih lokalov? Ali pa morda nimamo v ozadju dovolj kadra, da bi opravljal delo natakarja, peka, kuharja? Če pogledam na razpored delovnih mest, ki se iščejo – bi to zagotovo znal biti razlog.

Ker je tudi slaba reklama dobra reklama, predlagam, da vsi kritiki besede »centar« pomislite na enako kritiko, ko izberete donut namesto krofa in burek namesto pogače. No, pa še gibanico s slovensko geografsko oznako priporočam in seveda kremšnito (ki naj bi bila kar domžalska, ne blejska).

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

The post Pekarna Centar #Ajdapiše appeared first on domžalec.si.