Patricija Dodič prepričala žirijo z zbirko Bog ima ledvice

Na natečaju za pesniško zbirko 2027, ki ga je razpisal Kulturni center Maribor, je prvo nagrado prejela pesnica Patricija Dodič za zbirko Bog ima ledvice. Kot je zapisala žirija v utemeljitvi, zbirka »prejme prvo nagrado zaradi samosvojega, čutnega in meditativnega jezika«. Nagrajenka je prejela tudi denarno nagrado v višini 100 evrov.

Patricija Dodič, rojena leta 1969 v Kopru, je otroštvo preživela v Obrovu na Krasu. Na Filozofski fakulteti v Trstu je diplomirala iz slovenščine in francoščine. Živi na stičišču Brkinov, Krasa in Čičarije, pokrajina, njena zemlja in kamen pa pomembno zaznamujejo tudi njeno pesniško ustvarjanje. Doslej je objavila pet pesniških zbirk, med njimi Wada (2014) in Ljubimje (2015). Za svoje delo je prejela nagrado za najboljšo regijsko pesnico na Mladi Urški ter drugo nagrado na Veronikinih dnevih v Novem mestu.

Zbirka Bog ima ledvice je razdeljena na tri sklope: Pod kožo sveta, Govorica korenin in Anatomija bližine. V njih se prepletajo narava, ljubezen, pripadnost in upor proti pričakovanjem drugih. Duhovno se ne kaže kot nekaj oddaljenega ali nedosegljivega, temveč se razkriva v vsakdanjih opravilih, telesu, dihu in tišini med dvema človekoma.

Telo v tej poeziji ni zgolj fizična navzočnost, temveč prostor spomina, mišljenja in upora. Tudi narava ni le kulisa dogajanja, ampak dejavno sooblikuje pesničin svet. V njem se osebna izkušnja prepleta z vprašanji o človekovem obstoju, pripadnosti in razmerju do sveta. Intimna govorica tako odpira širša vprašanja o življenju, na katera pesnica ne ponuja dokončnih odgovorov, temveč jih prepušča bralčevemu premisleku.

To razsežnost nakazujejo tudi verzi:

Nekdo je nad nami razprostrl nebo in rekel: tako bo.
In smo verjeli.
Gledamo isti film, ki mu pravimo življenje.
Nekdo v nas si zapomni, zakaj nas stisne pod rebri.

V odlomku se občutek vnaprej določene usode prepleta z dvomom in telesno izkušnjo. Človek je del širše zgodbe, ki je ne obvladuje v celoti, vendar jo doživlja skozi lastne občutke, spomine in notranje napetosti. Prav v prepletu premišljevanja in čutnosti se kaže ena od značilnosti Dodičine poezije.

Zbirka Bog ima ledvice nadaljuje pesničino raziskovanje razmerja med človekom, naravo in notranjim svetom. Že naslov, ki povezuje sakralno in telesno, napoveduje poezijo, ki ne ločuje strogo med duhovnim in materialnim, temveč išče presežno v konkretnem in vsakdanjem. Nagrajena zbirka je trenutno v pripravi za izdajo pri Kulturnem centru Maribor.