Partnerstvo in (ne) komunikacija: Kuhanje zamere ali “tiha maša”

Partnerski odnosi so polni vzponov in padcev, prepletanja čustev, pričakovanj in včasih tudi neizgovorjenih bolečin. V naši seriji intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar, priznano družinsko in zakonsko terapevtko, tokrat naslavljamo temo, ki jo marsikdo pozna iz lastne izkušnje – zamero.

Namesto iskrenega izražanja svojih občutkov ljudje pogosto izberejo molk ali pa se, po domače rečeno, grejo “tiho mašo”. Takšno vedenje lahko vodi v vedno večjo čustveno oddaljenost in nesporazume v partnerskem odnosu. Zamera, ki ostane neizrečena in nepredelana, obremeni posameznika in vpliva na dinamiko odnosa. Z dr. Bašič Jančar smo se pogovarjali o tem, kako prepoznati in predelati zamero ter kako graditi odprto in iskreno komunikacijo s partnerjem.

Molk – umik od odnosa ali priložnost za premislek?

Molk se pogosto dojema kot izraz nesoglasja ali celo kaznovanja partnerja, vendar ali lahko nosi tudi drugačne pomene? So situacije, v katerih molk morda ne pomeni zavračanja, temveč kaj drugega?

Molk največkrat razumemo kot odmik ali pa izraz, da z nekom ne zmoremo ali nočemo komunicirati. Vzrok temu je najpogosteje zamera, jeza ali pa obup. Če gre za partnersko dinamiko, jo lahko razumemo kot odmik in bežanje od bližine. Gre za vzorec, ki smo si ga pridobili v otroštvu. Takrat nam je kot otroku celo pomagal, da smo lažje »preživeli« v primarni družini (odmik v času konfliktov med očetom in mamo ali pa odmik od čustveno posesivnega starša…). V odrasli dobi pa nam ne služi več.

Odmik pomeni, da bežimo od odnosa, od stika, od možnosti, da določene stvari skomuniciramo, se pogovorimo, rešimo in gremo naprej. Lahko pa molk pomeni tudi možnost, da si pridobimo čas za obvladovanje čustev, ko si na primer ne želimo odzvati impulzivno. Nekateri tudi zares ne vedo, kako se odzvati na določene situacije, reakcije in zato lahko celo zamrznejo, kar se navzven pokaže kot molk.

Lahko je molk tudi znak spoštovanja v težkih situacijah (žalost, žalovanje), takrat je molk dragocen, saj bi bila vsaka beseda lahko odveč. Že star pregovor pravi: »Molk je zlato«. Vseeno pa zagovarjamo, da občutke, čustva in vse, kar doživljamo, ubesedimo. To je zagotovo najboljši način, da smo s človekom v odnosu.

“Tiha maša” kot neustrezen način odzivanja v odnosu

Pogosto slišimo, da je izvajanje “tihe maše” znak čustvene nezrelosti. Bi lahko rekli, da takšno vedenje odraža posameznika, ki še ni pripravljen na resen partnerski odnos?

To je le vzorec. Vsak ima kakšnega. Molk, ki lahko vodi v ignoriranje, bi lahko imenovali celo manipulacija in čustveno nasilje. Vendar, kakor smo omenili že zgoraj, molk lahko pomeni različne odzive človeka in je zato vsako situacijo in odziv potrebno pogledati individualno. Vzorce se moramo naučiti spreminjati.

Če lahko koga ocenimo kot nezrelega, bi to bil tisti, ki se v odnosu ni pripravljen spreminjati. “Tihe maše” bi lahko ocenila kot neustrezen način odzivanja v odnosu, kar lahko imenujemo odmik, ignoriranje. Pod tem pa so jeza, zamera, prezir. Še globje pa so boleča občutja, kot so: neslišanost, prezrtost, zavračanje, občutek nepomembnosti, nevrednosti.

Spreminjanje vzorcev – od molka k iskrenemu dialogu

Kako lahko posameznik pri sebi začne prepoznavati vzorce molčanja in jih postopoma spreminjati? Katere tehnike lahko pomagajo, da bi odprta komunikacija postala bolj naravna in manj obremenjujoča?

Vzorce morata partnerja spreminjati skupaj in vsak zase. To pomeni v odnosu:

1. Najprej mora posameznik pri sebi prepoznati, da mu določeno vedenje nagaja v odnosih, torej morajo vzorci začeti motiti njega samega. To je prvi korak k spremembi: odločitev, da želiš neko vedenje pri sebi spremeniti.
2. Potem sledi zavedanje, kdaj se ta vzorec sproži. Na primer, jezna postanem, ko se v družbi partner ne postavi zame. Pod jezo je občutek prezrtosti in manjvrednosti. Ker me to tako zelo boli, se odmaknem in ga ignoriram v vseh nadaljnjih pogovorih. S tem mu želim povedati, da sem tako jezna nanj, da ga kar preziram in mu s tem vrnem tako, da mu z molkom in odmikom sporočim, da mi ne pomeni nič. Če boli mene, naj boli še njega.
3. Sprememba vzorca bi bila, da se zavedam bolečih občutkov in mu to tudi povem: »Ko se v družbi ne postaviš zame, se počutim, da zate sploh nisem pomembna. Počutim se prezrto in to me boli.« Na ta način ostanemo v odnosu, sami pa namesto molka in posledično “tihe maše” izberemo besede za lastna občutja. Tako tudi partnerju damo odgovornost, da spregovori o svoji izkušnji, občutkih in obrazloži, zakaj se vede tako, kot se.

Kakšne dolgoročne posledice lahko za partnerski odnos prinese večtedenska “tiha maša”? Kako takšno obdobje vpliva na dinamiko med partnerjema in občutek povezanosti?

Po raziskavah je “tiha maša”, torej ignoriranje in odmik, eden od napovedovalcev konca odnosa. Sprva sproži čustveno ločitev, potem pa še fizično. Torej le ima katastrofalne posledice za odnos, saj direktno vodi v odtujitev in razhod. Če to vemo, se moramo še toliko bolj potruditi, da te vzorce spreminjamo.

Odprt pogovor namesto molka – ključ do reševanja konfliktov

Molk v partnerskem odnosu ni le trenutek umika, temveč lahko postane orodje pasivne čustvene zlorabe, kadar se uporablja za kaznovanje drugega in vzbujanje občutka krivde. Takšno nezrelo obnašanje ne prispeva k reševanju težav, temveč poglablja razdaljo med partnerjema ter ustvarja napetost in nerazumevanje.

Vsak odnos se sooča s konflikti, vendar jih je mogoče rešiti le z besedami – odprto in iskreno komunikacijo, ki omogoča izražanje čustev in potreb. Namesto da se zapremo v molk, je ključno razvijati veščine pogovora, poslušanja in kompromisa, saj prav te gradijo trdne in zadovoljujoče partnerske odnose.

Avtor: Saša Obersnu; Foto: canva.com

Poglabljanje v partnerske odnose: Serija intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar

The post Partnerstvo in (ne) komunikacija: Kuhanje zamere ali “tiha maša” appeared first on domžalec.si.