.jpg)
2 hours ago
18
Paradižnik je ena najbolj priljubljenih vrtnin na slovenskih vrtovih, hkrati pa tudi rastlina, pri kateri se napake hitro pokažejo. Sadika je lahko zdrava, sorta dobra, vrtičkar potrpežljiv, pridelek pa vseeno slabši od pričakovanega. Pogosto razlog ni v rastlini, ampak v mestu, kamor jo posadimo. Paradižnik potrebuje sonce, zračnost, odcedna tla, redno vodo in dovolj prostora. Če mu tega ne omogočimo, se težave začnejo že pred prvim cvetenjem.
Izbira gredice je zato ena najpomembnejših odločitev sezone. Napačno mesto lahko prinese manj plodov, več bolezni, razpoke na paradižnikih, gnitje korenin ali rastlino, ki dela veliko listov, a malo uporabnega pridelka.
Senca je prva velika ovira
Paradižnik potrebuje veliko svetlobe. Najbolje uspeva tam, kjer ima vsaj šest do osem ur sonca na dan. V senci dreves, ob visoki ograji ali na severni strani hiše bo rast počasnejša, stebla bodo daljša in šibkejša, cvetov pa bo manj.
Sonce mora doseči tudi spodnji del rastline
Ni dovolj, da je osvetljen samo vrh. Pregosta zasaditev ali bližina visokih rastlin lahko ustvarita vlažno senco v spodnjem delu paradižnika. Tam se listi počasneje sušijo, kar poveča možnost za bolezni.
Sadike paradižnikaNizka mesta, kjer zastaja voda
Paradižnik ne mara mokrih nog. Gredice, v katerih se po dežju dolgo zadržuje voda, so slaba izbira. Preveč vlage okoli korenin lahko povzroči slabo rast, rumenenje listov in gnitje korenin. Mokra tla povečajo tudi tveganje za glivične bolezni.
Če imate vrt na težji zemlji, je boljša rešitev rahlo dvignjena greda. Dodatek komposta izboljša strukturo tal, vendar mora voda vseeno odtekati.
Hladna in mokra zemlja zavira začetek
Tudi če zrak že deluje topel, so tla lahko še hladna. Prehitro sajenje na mokro mesto rastlino ustavi. Paradižnik bo pozneje težje nadoknadil slab začetek.
Tam, kjer je paradižnik rasel lani
Paradižnika ni dobro vsako leto saditi na isto mesto. V tleh se lahko nabirajo povzročitelji bolezni in škodljivci, ki napadajo sorodne rastline. To velja tudi za površine, kjer so prej rasli krompir, paprika ali jajčevec.
Kolobarjenje je preprost način, da rastlini zmanjšamo pritisk bolezni. Idealno je, da paradižnik na isto gredo ne pride več let zapored. Če prostora ni veliko, pomagajo menjava zemlje v loncih, več komposta in skrbno odstranjevanje starih rastlinskih ostankov.
Posajen paradižnikPretesni prostori in majhni lonci
Paradižnik potrebuje prostor. Če so sadike posajene preblizu, tekmujejo za vodo, hranila in svetlobo. Zrak med listi slabše kroži, vlaga ostaja dlje, bolezni pa imajo lažje delo.
Pri loncih je težava še izrazitejša. Premajhna posoda pomeni premalo zemlje, hitro sušenje, pregrevanje korenin in manj stabilno rast. Za visok paradižnik je potreben velik lonec, dobra opora in redno zalivanje.
Zračnost je del zaščite
Marsikdo razmišlja o zaščiti pred boleznimi šele takrat, ko so listi že lisasti. Zračnost je prva obramba. Sadike naj imajo dovolj razmika, spodnje liste, ki se dotikajo tal, pa je smiselno postopno odstraniti.
Ob zidu, kjer je preveč vročine ali vode s strehe
Bližina stavb je lahko dvorezen meč. Stena lahko ponudi zavetje in toploto, lahko pa rastlino pregreje. Južna stena v vročem poletju odbija toploto, kar povzroči stres, zvijanje listov in slabše oplodnje cvetov.
Druga težava je voda s strehe ali nadstreška. Če ob nalivu voda teče naravnost na gredo, so korenine lahko premočene, zemlja pa zbita. Paradižnik potrebuje enakomerno vlago, ne izmenjave suše in nenadnih nalivov z roba strehe.
Slaba zemlja ne bo dala dobrega pridelka
Zelo peščena tla se hitro izsušijo in pogosto nimajo dovolj hranil. Zbita tla pa koreninam ne dovolijo, da bi se dobro razširile. Obe skrajnosti sta za paradižnik slabi.
Najboljša so rahla, humozna in odcedna tla. Pred sajenjem jim koristi kompost, med rastjo pa premišljeno dognojevanje. Preveč dušika lahko spodbudi bujno listje, plodov pa bo manj.
Pod drevesi in ob robovih s plevelom
Pod drevesi paradižnik izgubi sonce, vlago in hranila. Drevesne korenine so močna konkurenca, krošnja pa prepreči hitro sušenje listov. Posebej se je treba izogniti bližini črnega oreha, saj izloča snov juglon, ki paradižniku škoduje.
Tudi zapleveljeni robovi vrta niso dobra izbira. Plevel in stari rastlinski ostanki lahko skrivajo škodljivce ter bolezni. Pred sajenjem zato očistite okolico, odstranite ostanke lanske sezone in pripravite oporo.
Najboljše mesto je tisto, ki rastlini olajša delo
Dober paradižnik se začne z dobro lego. Sončna, zračna, odcedna in hranljiva greda bo rastlini prihranila veliko stresa. Voda naj bo blizu, da bo zalivanje redno, vendar tla ne smejo ostajati mokra. Okoli rastline naj bo dovolj prostora za oporo, obiranje in pregled listov.
Največji pridelek pogosto ne pride iz največ sadik, ampak iz najbolje postavljenih sadik. Manj rastlin na pravem mestu lahko rodi več kot natrpana greda, na kateri se paradižnik bori za svetlobo, zrak in vodo. Prav izbira mesta je zato prvi resni korak do zdrave sezone.
Objava Paradižnika ne sadite na ta mesta, če želite zdrav pridelek se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)