Papež v Libanonu pozval k ohranitvi upanja

Papeža Leona XIV., ki nadaljuje obisk v Libanonu, je danes med obiskom dveh romarskih krajev navdušeno pozdravilo več tisoč vernikov. Molil je za mir v državi in regiji ter vernike pozval, naj ohranijo upanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Papež, ki je v Libanon v nedeljo prispel z obiska v Turčiji, je danes najprej obiskal samostan v kraju Anaja severno od Bejruta. Kljub vztrajnemu dežju ga je pozdravilo na tisoče Libanoncev, številni so mahali z libanonskimi in vatikanskimi zastavami ter v pozdrav papežu na zaprti papamobil metali cvetne liste in riž, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V samostanu Anaja je papež molil ob grobu svetega Šarbela, ki je bil kanoniziran leta 1977 in je v Libanonu priljubljen tudi širše, ne le v katoliški skupnosti. “Prosimo za mir na svetu. Zlasti ga prosimo za Libanon in celotno regijo,” je dejal papež.

Papež je nato obiskal svetišče v Harisi, prav tako severno od Bejruta, kjer se je srečal s škofi, duhovniki, posvečenimi osebami in pastoralnimi delavci. Svetišče obiskujejo Libanonci vseh veroizpovedi, papež Leon pa ga je označil za “simbol enotnosti za celotno libanonsko ljudstvo”.

Množica je navdušeno vzklikala, ko je v baziliko vstopil papež in se rokoval z ljudmi. Molitev “nam daje moč, da še naprej upamo in delamo, tudi ko nas obdaja zvok orožja in ko postanejo izziv osnovne življenjske potrebe”, je dejal papež zbranim škofom, drugim verskim voditeljem in pastoralnim delavcem.

Popoldne bo imel papež na bejrutskem Trgu mučenikov medversko srečanje, pozneje pa se bo v kraju Bkerki srečal z mladimi. V vojni razdejanega juga države ne bo obiskal.

Preden se bo vrnil v Rim, bo v torek obiskal osebje in bolnike v bolnišnici v Džal el Dibu. Nato bo imel tiho molitev na kraju eksplozije, ki je leta 2020 razdejala bejrutsko pristanišče. Obisk Libanona bo zaključil z mašo na prostem na bejrutski obali, na kateri pričakujejo okoli 100.000 vernikov.

V Libanonu je približno 30 odstotkov prebivalcev kristjanov. Približno 70 odstotkov jih je muslimanov, od katerih približno polovica pripada šiitski in polovica sunitski veji islama. V Libanonu, državi, ki jo pestijo vojna in krize, papežev obisk velja za znak upanja na mir in stabilnost.