Papež in Emmanuel Macron – odnosi na krhkih nogah

Vir: pixabay.com

Jabolko spora 

Papež in Macron sta imela različna stališča.

Prejšnje leto (marec 2024) je Francija v svojo ustavo vključila pravico do splava. Istočasno se je začela še razprava o pomoči pri končanju življenja. Razprava naj bi vodila do zakona, ki bi omogočil evtanazijo (samomor) ob medicinski pomoči.

Spomnimo: Emmanuel Macron je napovedal novo zakonodajo za legalizacijo “pomoči pri umiranju”, ki bo odraslim, ki se soočajo z boleznijo ob koncu življenja, omogočila jemanje smrtonosnih zdravil (marec  2024) Na tem mestu sta se Papež in francoska vlada razhajali.

Očitki papežu

Papežu so očitali, da ima hladen odnos do Francije. Vseeno je je Francijo obiskal kar trikrat. To je več kot katerokoli drugo državo v svojem pontifikatu.

Vsak obisk so zaznamovali spori, ki so bili med vrsticami papeževih govorov večkrat omenjeni. Zato so mnogi dvomili o dobrem odnosu med papežem in Francijo.

Papež je nekoč dejal: “Šel bom v Marseille in ne v Francijo”

Papežev prvi obisk Francije je bil leta 2014. Bil je uradno evropski obisk. Odpotoval je v Strasbourg, kjer je nagovoril Svet Evrope in Evropski parlament. Ni pa obiskal mestne katedrale. To so bile drobne podrobnosti, ki so dale vedeti, da med Francijo in Papežem nekaj ne deluje.

Papež v Marseillu

Leta 2023 je Papež obiskal Marseille. Tam se je posvetil migrantki problematiki in obsojanju tragedij ob brodolomih migrantov v Sredozemskem morju.

Vendar je bila ena pripomba pred obiskom tista, ki je pritegnila naslovnice.

“Šel bom v Marseille, ne v Francijo,” je dejal. Ta izjava je spodbudila ugibanja o namerni distanci do francoske vlade.

Obisk Marseilla je privabil več kot 60000 vernikov na mestni stadion Velodrome. Tam je obhajal mašo in goreče prosil za večje sočutje do migrantov. Lahko rečemo, da je to bilo subtilni komentar in sporočilo francoski vladi in odziv na Macronov ostro stališče do migrantov in priseljevanja. Med njima je prišlo tudi do zelo odkritih pogovorov. Iz tega se je dalo potegniti jasen zaključek: Vsak je na svojem bregu.

Vir: pixabay.com

Zgrešeno povabilo na otvoritev Notre-dame

Korzika – zadnje potovanje

Zadnja cilj je bila Korzika. Glede na datum je se sovpadala z otvoritvijo katedrala. Verjetno dovolj očitno, da se je s tem obiskom Papež izognil otvoritvi in se raje podal na pastoralni obisk Korzike. 

Spomnimo: Šlo naj bi za prvi papeški obisk otoka, ki ga je Genova leta 1768 prepustila Franciji in leži bližje italijanskemu kopnemu kot Franciji.

Mogoče bi se komu ta poteza Frančiška zdela neprimerna. Toda Martin Dumont, zgodovinar in strokovnjak za katolištvo, je trdil, da odseva papeževo neomajno zavezanost doseganju tega, kar je sam imenoval »obrobja« katoliškega sveta.

Papež ni obiskal Pariza

“Raje je hodil na pastoralne obiske,” je pojasnil Dumont. “Resnično je želel neposredno stopiti v stik z verniki. Ni želel državniških obiskov, ki bi pomenili veliko pompa in protokola,” je povedal za Euronews.

Zato ne čudi, da se ni strinjal s pogledom Emmanuela Macrona, ki je nasprotoval priseljevanju in migracijam.

The post Papež in Emmanuel Macron – odnosi na krhkih nogah first appeared on NaDlani.si.