ARTICLE AD
Pametni telefoni, kot jih poznamo, gredo h koncu – tehnologija, ki prihaja, pa bo dobesedno postala del nas.
Pametni telefoni nas spremljajo že več kot 15 let. A nekaj se dogaja. Težko spregledamo – naprave, ki so nas nekoč navduševale, nas danes komaj še ganijo. Zdaj prihaja nova doba. Takšna, ki zaslon zamenja z očmi. Dobesedno.
Tiho slovo zvezde digitalne dobe
Spomnite se, kako smo čakali pred trgovinami – šotori, kava iz termoske, evforija pred Applovo vitrino. In zdaj? Novi iPhone 16E. Ste ga sploh opazili? Verjetno ne. Zdaj je to samo še ena naprava v vrsti. Se je Apple utrudil? Ali gre za nekaj večjega – konec dobe pametnih telefonov?
Odgovor: oboje.
Pametni telefoni so dosegli plato. Boljši zaslon? Hitrejši procesor? Seveda. Ampak navdušenje je izginilo – nadomestil ga je nekakšen… dolgčas. Te naprave so postale kot kuhinjski aparat. Nepogrešljive, a brez iskrice.
In ravno tu se začne zgodba, ki jo danes pišemo.

Kaj prihaja po telefonih?
Tehnologija, ki se pripravlja, ni nov iPhone ali zložljiva zver. Je nekaj veliko večjega – in bolj osebnega. Nosljive naprave. Še več – vgradne tehnologije. Tiste, ki jih ne držiš več v roki. Postanejo del tebe.
Zveni kot znanstvena fantastika? Morda. Ampak številke in laboratoriji pravijo drugače.
Ameriško podjetje Mojo Vision že razvija kontaktne leče z mikrozaslonom, senzorji in brezžično povezavo. “Naš cilj je popolnoma prostoročno računalništvo,” je za TechCrunch dejal direktor Drew Perkins. “Ne bo več potrebno gledati v telefon. Gledali boste skozi njega.”
In to ni edini primer.
Apple je z lansiranjem Apple Vision Pro dal vedeti, kam pluje ladja. Ne več k pametnejšim telefončkom – temveč v smer prostorskega računalništva. Tudi Meta (bivši Facebook) se ne šali. V svoj metaverzum vlaga milijarde.
Leta 2024 je Reuters poročal, da je Apple samo v razvoju naprav brez ekranov potrošil 20 milijard dolarjev. Dvajset. In to ni startup. To je podjetje, ki ve, kaj počne.
Kaj sploh je prostorsko računalništvo?
Gre za to, da se digitalne informacije zlijejo z resničnim svetom. Brez tipkanja, brez ekranov. Zgodi se pred tvojimi očmi. Morda skozi očala. Morda kar skozi kontaktno lečo. Navidezni gumb lebdi v zraku – pogledaš ga in se odzove. Mislite, da je to prihodnost? Morda je že sedanjost.
Apple trdi, da s Vision Pro vstopamo v obdobje, kjer računalništvo ni več stvar prostora na mizi, ampak stvar prostora okrog nas. In ko enkrat to dojameš, ti je jasno: telefon je postaja, ne cilj.
Kaj to pomeni za nas?
Vse. Resno – vse. Telefoni so spremenili družbo. Spremenili so nas. Toda zdaj bo naprava – ali kakorkoli bomo temu rekli – še bolj osebna. Morda nevidna. Morda celo vgrajena. In to je velik preskok.
Prednosti? Očitne. Nič več iskanja telefona. Nobenega pozabljenega PIN-a. Vse na dosegu misli – dobesedno.
Ampak…
Temna plat inovacij
Strokovnjaki že opozarjajo. Če bodo naprave vgrajene – kdo ima nadzor? Kako zaščitimo misli? Kam izgine zasebnost?
»Vsaka generacija tehnologije je bolj intimna, bolj osebna. Toda večja bližina pomeni tudi večje tveganje zlorabe,« je opozorila dr. Shoshana Zuboff, avtorica knjige The Age of Surveillance Capitalism, v intervjuju za The Guardian.
Torej – več udobja, več nevarnosti. In svet še ni pripravljen na to dilemo.
Kaj, če nekdo vdre v tvoj um? Ne v profil, v misel. Science fiction? Morda ne več dolgo.
Kdo vodi igro?
ZDA. In Kitajska. Evropa pa – vozi zadaj.
Medtem ko ameriški velikani dirjajo naprej, Kitajska razvija nevro-vmesnike, ki povezujejo možgane in računalnik. South China Morning Post je že leta 2022 poročal o eksperimentih, kjer uporabniki z mislimi upravljajo naprave. Brez tipk, brez zaslonov.
Evropa? Po podatkih European Innovation Scoreboard 2023 zaostaja za ZDA za približno tri leta. Ampak ima prednost: regulacijo. GDPR in strogi standardi bi utegnili postati pomembni, ko bo etika tehnologije padla pod drobnogled.
In Slovenija? Smo v igri?
Presenetljivo – da. Inštitut Jožef Stefan sodeluje v evropskih projektih na področju biometričnih sistemov in razširjene resničnosti. Domača podjetja, kot sta Visionect in Chipolo, pa dokazujejo, da znamo razvijati nosljive rešitve, ki gredo v korak s svetom.
»Ključno je, da se pogovarjamo o družbenih posledicah že zdaj, ne šele, ko bo prepozno,« je za RTV Slovenija dejala dr. Maja Ferme s Fakultete za družbene vede.
In to je to. Ne gre več za »tehnološko novost«. Gre za naslednji način življenja. In Slovenija ima priložnost, da ne le opazuje, ampak sodeluje.
Ali smo pripravljeni?
Vprašajte se: ali bi nosili lečo, ki zna prebrati vaš pulz, lokacijo, razpoloženje? Bi nosili zapestnico, ki beleži vse vaše korake – in jih pošilja zavarovalnici?
Ali bo to napredek – ali nadzor?
Vse kaže, da bomo že v naslednjem desetletju prešli od naprav, ki jih držimo, k napravam, ki nas drži. In to ni več tehnologija. To je identiteta.
To ni prihodnost. To je zdaj.
Pametni telefoni so spremenili svet. Naslednja tehnologija ga bo preoblikovala. Če smo doslej v žepu nosili informacije, jih bomo zdaj nosili v očeh, pod kožo. Morda v možganih.
In čeprav se zdi, da smo še daleč, ni tako. Vsaka nova predstavitev – Apple Vision Pro, kontaktne leče, nevro-vmesniki – kaže, da smo že na poti. Vprašanje ni več ali, ampak kdaj.
Ali pa bolj iskreno – če sploh še lahko izstopimo.
Vir: Reuters (2024), TechCrunch, The Guardian (2023), South China Morning Post (2022), European Innovation Scoreboard (2023), RTV Slovenija.
Pripravil: N. Z.
The post Pametni telefoni izumirajo. Pripravite se na njihovega naslednika first appeared on NaDlani.si.