Paliativna oskrba ni le pomoč ob koncu življenja: »To ni samo predpis morfija pred smrtjo«

Pred svetovnim dnevom paliativne in hospic oskrbe so na Zdravniški zbornici Slovenije predstavili pomen pravočasne, celostne in dostopne oskrbe bolnikov z neozdravljivimi boleznimi ter aktivnosti Delovne skupine za promocijo simptomatskega in podpornega oziroma paliativnega zdravljenja.

Ob tem so poudarili, da so za nadaljnji razvoj ključni povezovanje zdravstvenih in socialnih služb, sistemsko financiranje ter boljše razumevanje paliativne oskrbe kot podpore življenju z neozdravljivo boleznijo.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je poudarila, da se paliativna medicina dotika vseh zdravniških strok. Lajšanje simptomov bolniki potrebujejo tako med zdravljenjem osnovne bolezni kot tudi takrat, ko vzročno zdravljenje ni več mogoče.

Zbornična delovna skupina je v zadnjem letu pripravila osem spletnih seminarjev, ki se jih je udeležilo več kot 2.100 zdravnikov različnih specialnosti, sledita pa še dve izobraževanji. V pripravi so tudi obrazec za načrt nadaljnje obravnave, nacionalne smernice za paliativno sedacijo in priročnik, ki bo združil vsebine spletnih seminarjev.

Paliativna oskrba je podpora življenju z neozdravljivo boleznijo

Asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo, je poudarila pomen izobraževanja zdravstvenih delavcev ter ozaveščanja bolnikov, svojcev in širše javnosti. Zgodnja vključitev v paliativno oskrbo omogoča, da zdravstveni tim bolnika dobro spozna ter razume njegove želje in vrednote.

V okviru projekta za krepitev mobilnih paliativnih timov se je izobrazilo več kot 3.000 zdravstvenih delavcev, program dodatnih znanj Korak za korakom pa je zaključilo 677 članov multidisciplinarnih timov, med njimi 362 zdravnikov.

Skoraj 200 študentov petega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani je letos prvič zaključilo obvezne vsebine s področja paliativne oskrbe. V pripravi so tudi specializacije na tem področju za zdravnike in medicinske sestre.

Specializirane paliativne enote so lani v Sloveniji obravnavale več kot 4.000 bolnikov z rakavimi in nerakavimi boleznimi.

Paliativno oskrbo potrebujejo tudi otroci

Na poseben položaj otrok je opozorila doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., vodja Tima za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Poudarila je, da paliativno oskrbo potrebujejo bolniki vseh starosti – tudi novorojenčki, otroci in mladostniki. Podporo lahko potrebujejo tudi družine že med nosečnostjo, kadar je pri otroku ugotovljeno stanje, zaradi katerega je pričakovati zgodnjo smrt po rojstvu.

»Sodobna paliativna oskrba otrok zajema bolezen oziroma stanje že zelo zgodaj, ni oskrba šele tik ob smrti,« je poudarila.

V Sloveniji je vzpostavljena mreža pediatričnih paliativnih timov. V bolnišnicah po državi trenutno deluje 12 takšnih timov, v mrežo pa je vključenih še pet timov iz razvojnih ambulant.

V zadnjih letih je bilo v organizirano paliativno oskrbo na Pediatrični kliniki vključenih približno 200 bolnikov, od katerih jih približno polovica še živi.

V desetih letih v Hiši Ljubhospic sprejeli več kot 2.100 ljudi

Urška Končan, socialna delavka v Hiši Ljubhospic, je predstavila delo edinega stacionarnega hospica v Sloveniji.

V 12 enoposteljnih sobah zagotavljajo brezplačno 24-urno celostno paliativno in hospic oskrbo ljudem ob koncu življenja. V desetih letih so sprejeli 2.115 ljudi, letos do septembra pa že 235. Povprečno bivanje traja devet dni, 39 odstotkov namestitev pa je krajših od štirih dni. Približno 60 odstotkov sprejetih prihaja iz krajev zunaj Ljubljane.

»Hospic ni nadomestilo za oskrbo na domu, ni nadomestilo za bolnišnico, ni nadomestilo za mobilne paliativne time, ampak je eden od nujnih členov iste mreže,« je poudarila Končan.

Opozorila je tudi, da Hiša Ljubhospic še vedno nima sistemsko urejenega financiranja, potrebe po namestitvah pa močno presegajo obstoječe zmogljivosti.

Pomembni pogovori bi se morali začeti še pred prihodom na urgenco

Na pomen pravočasnega načrtovanja oskrbe je opozoril tudi doc. dr. Gregor Prosen, dr. med., specialist družinske in urgentne medicine ter vodja zbornične delovne skupine. Zaradi staranja prebivalstva na urgencah obravnavajo vse več krhkih bolnikov s številnimi hudimi kroničnimi boleznimi. Po njegovih besedah bi morali pogovori o pričakovanem poteku bolezni, ciljih zdravljenja in možnostih oskrbe potekati, še preden se bolnik v hudi stiski znajde na urgenci. Poudaril je, da paliativna oskrba ne pomeni opustitve zdravljenja ali zapustitve bolnika, ampak dejavno lajšanje trpljenja.

»To ni samo predpis morfija pred smrtjo«

V letu 2026 v vseh slovenskih regijah z bolnišnico deluje vsaj zametek specializirane paliativne oskrbe. Kot so poudarili na Zdravniški zbornici Slovenije, je naslednji pomemben korak povezovanje obstoječih služb v učinkovito mrežo.

Paliativna oskrba mora biti namenjena čim boljši kakovosti življenja z neozdravljivo boleznijo in se mora začeti pravočasno.

»To ni samo predpis morfija pred smrtjo,« je ob tem poudarila doc. dr. Meglič.

V ospredju morajo biti bolnikove želje in vrednote ter podpora celotni družini. Cilj je zagotoviti dostopno, celostno in trajno paliativno oskrbo ne glede na starost bolnika, njegovo bolezen ali kraj bivanja.

The post Paliativna oskrba ni le pomoč ob koncu življenja: »To ni samo predpis morfija pred smrtjo« appeared first on Lokalec.si.