Padec našitkov z ramen uradnikov Kartela sonc

Novinar, urednik in voditelj oddaje Kavarna Hayek. Bil je torek, 2. decembra, ko je Hugo Carvajal z vzdevkom El Pollo (piščanec) v tristranskem pismu predsedniku Donaldu Trumpu in “ljudstvu Združenih držav” zapisal, da bi rad sodeloval v preiskavah in se tako odkupil za svoja početja. “ZDA bi se lahko zaščitile pred nevarnostmi, ki sem jim bil toliko let priča,” je zapisal. Pismo je bilo ključnega pomena, da se je Bela hiša v soboto, 3. januarja, odločila za operacijo Absolutna odločnost v Venezueli, kjer so aretirali predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prepeljali v ZDA.

Carvajal ni kdor koli. Nekdanjega venezuelskega generala s tremi zvezdicami in vodjo vojaške obveščevalne službe, ki je služil tako pod Hugom Chávezom kot pod Madurom, sta ameriška uprava za boj proti drogam in ministrstvo za pravosodje zaradi njegove vloge pri nadzoru kokaina, ki je iz Venezuele potoval v ZDA in Evropo, spremljali že dve desetletji. V tujini so ga trikrat aretirali, vendar so ga nazadnje Španci ameriškim organom pregona izročili šele julija 2023.

Preberite še: Slovenija še ene leve (beri: socialistične) vlade ne bo preživela

Glavna priča proti Maduru

V New Yorku, kamor so ga prepeljali in kjer mu je grozil dosmrtni zapor, se je izrekel za nedolžnega in pri tem vztrajal do poletja 2025, ko je priznal, da je pod obema venezuelskima predsednikoma pomagal voditi kriminalno mrežo, ki so jo neuradno imenovali Kartel sonc (Cartel de los Soles) zaradi oznak na uniformah visokih vojaških uradnikov.

Venezuelski diktator in vodja narko kartela Nicolas Maduro (Foto: AFP)

Carvajal bo tako očitno postal glavna priča v kazenskem postopku proti Maduru, ki je obtožen trgovine z drogami in narkoterorizma, kar je ogrožalo nacionalno varnost ZDA. Razkril je, da se kokain načrtno in sistematično uporablja za destabilizacijo ZDA ter da so bile kriminalne tolpe, kot je Tren de Aragua, namerno izvožene na ameriška tla.

Kakšno vlogo sta imeli pri tem Kitajska in Rusija, tesni zaveznici venezuelskega diktatorskega režima, bo pokazal čas. Toda že zdaj je jasno, da sta Maduru pomagali vsaj z obveščevalnimi podatki in orožjem, ki je bilo namenjeno terorističnim skupinam, kot je denimo libanonski Hezbolah. Odziva Pekinga in Moskve na njegovo aretacijo si namreč ni mogoče razložiti drugače.

Levičarji predvidljivo

Tudi odziv levičarjev po vsem svetu je bil pričakovan. Medtem ko so Venezuelci slavili padec Madura, so progresivci s protiameriškimi čustvi zažigali ameriške zastave in kričali, da so ZDA z operacijo poteptale tako imenovano mednarodno pravo. In, kakopak, da so v ozadju gospodarski interesi, predvsem redki minerali in nafta.

Popačena razlaga dogodkov je zavajajoča. Kadar koli v zgodovini so ZDA za zaščito svojih interesov (gospodarskih ali trgovinskih) posredovale v drugi državi, nikoli niso imele za cilj okupacije. Tako so posredovanje videli tudi prebivalci, ki so ZDA dojemali bolj kot osvoboditelja izpod diktatorskih režimov kot pa okupatorja. Za razliko od komunističnih (socialističnih) velesil, kot sta Rusija in Kitajska, ki so si okupirane države vedno podredile.

Samo spomnimo se držav vzhodnega bloka, v katerih so vladali marionetni režimi pod vplivom Sovjetske zveze. Da so ljudje iz teh avtokratskih držav bežali v tujino, pove veliko. Kot tudi to, da so po padcu Berlinskega zidu vse vzhodne države svojo prihodnost videle v sklopu zahodnih držav (EU) in pakta Nato.

I. K.