1 day ago
12
ARTICLE AD BOX
Piše: Álvaro Peñas
Pablo Cambronero je član nacionalne policije in je bil poslanec v dveh zakonodajnih obdobjih, od leta 2019 do 2023, najprej kot del politične stranke Ciudadanos in nato v mešani skupini. Je avtor dveh knjig: La dictadura de la apatía (Diktatura apatije) in Una hormiga contra el sistema (Mravljica proti sistemu).
V svoji politični karieri in vse do danes je Cambronero izvedel obsežno raziskavo o tem, kako so bila uporabljena javna sredstva, ki jih upravlja Španska agencija za mednarodno razvojno sodelovanje (AECID) in razkril škandal, ki je osupljivo podoben tistemu, ki se trenutno odvija v USAID.
Podatke o porabljenem denarju za razvojno pomoč ste začeli zahtevati kot poslanec.
Da, v zadnji fazi mandata sem se začel dotikati zunanjih zadev in mednarodnega razvojnega sodelovanja. Vstopil sem v odbor za ta vprašanja in začel ugotavljati, kaj počne AECID. Septembra lani sem začel z analizo od leta 2020 do leta 2024 in preverjal eno za drugo vsa nepovratna sredstva. Govorimo o več kot 7000 nepovratnih sredstvih, desetinah držav itd. Vse to sem naložil na Twitter/X, da bi ljudje vedeli, kaj se dogaja z mednarodnim sodelovanjem in splošnim pomanjkanjem nadzora nad tem, kaj se počne z našim javnim denarjem.
Ko zapusti Španijo, denar teče brez kakršnega koli nadzora. AECID je zadolžen za nadzor destinacije, vendar ugotovite, da je nepreglednost in težave pri ugotavljanju, kaj se zgodi s tem denarjem in to je predmet preiskave, ki smo jo začeli.
To je enako, kot se je dogajalo z USAID.
Povsem enako je. Vse, kar prihaja iz USAID, je mogoče najti v AECID. Očitno je denarja manj, a cilji so enaki: kupovanje medijev in širjenje prebujenske ideologije.
Javni denar se deli in ne vemo, za kakšne cilje ali namene in v mnogih primerih so nameni obsojanja vredni, kot se je zgodilo z UNWRA, katere povezavo s Hamasom je dokazal Izrael in smo mu že dali 18 milijonov evrov in katerega financiranje ni začasno ustavljeno, ker ni nobenega nadzora ali odgovornosti.
Ali ni nadzora nad denarjem?
Ne, odgovornih ni. AECID zaprosi za subvencijo države; zakladnica to objavi in ko doseže cilj, obstaja subjekt, ki prejme pomoč – in ne vemo, kaj počne ali ne, ker ne objavi popolnoma ničesar, kar bi lahko povezalo denar iz Španije z določenim projektom. Ni preglednosti in, kot je rekel Elon Musk o USAID, smrdi po mednarodni mreži uslug.
Nekateri projekti pomoči se zdijo kot slaba šala, na primer nepovratna sredstva za »različno občutljivo proizvodnjo kave v Etiopiji«.
To ni eden najhujših primerov, obstajajo veliko bolj absurdni. Na primer, spomnim se donacije nevladni organizaciji, ki deli nalepke in kondome na Haitiju. Lahko bi ure in ure govorili o najrazličnejših neumnostih. Ne pozabite, da obstaja na tisoče in tisoče nepovratnih sredstev, ki – 95 % njih – vsebujejo prebujensko ideologijo in besede, kot so »perspektiva spola«, »trajnost«, »odpornost« in »pravice LGTBIQ+«. Ko vprašate, obstaja nekaj dvoma o tem, kaj se je zgodilo z denarjem, a hkrati tudi veliko strahu pred prekinitvijo mednarodnega sodelovanja. Obstajajo ljudje, ki imajo dobiček od tega denarja in ga razdelijo na ciljna območja in ne želijo ubiti gosi, ki nese zlata jajca.
O koliko denarja govorimo?
Od leta 2020 do 31. 12. 2024 govorimo o 1.862 mio € denarnih nepovratnih sredstev brez nadomestila, torej ni treba ničesar utemeljevati. V okviru AECID deluje mehanizem FONPRODE (Sklad za spodbujanje razvoja), ki dodeljuje kredite in vlaga v investicijske sklade in nevladne organizacije, namenjene humanitarni pomoči. Letno razdeli okoli 600 milijonov evrov, torej od leta 2020 govorimo o dodatnih 2400 milijonih evrov. Skupni znesek tako znaša 4.200 milijonov evrov.
Potem pa je sprejet zakon o zdravljenju bolnikov z ALS, vlada pa ga ne izvaja, ker ni denarja.
Da in govorimo o stroških okoli 80 milijonov evrov. To je zahrbten primer, a jih je veliko več. Potrebna dela, ki bi preprečila zadnjo tragedijo v Valencii, so stala 200 milijonov evrov in niso bila financirana. Pred štirinajstimi dnevi pa je svet ministrov odobril pošiljanje 220 milijonov evrov Egiptu za financiranje podzemne železnice na liniji 1 v Kairu. Primerov je neskončno, potem pa se zdravila proti otroškemu raku, za katera španska in evropska agencija za zdravila pravita, da so nujna, ne financirajo, ker so predraga.
Se je kakšna politična stranka zanimala za to problematiko?
Zaradi tega, kar se je v Združenih državah zgodilo z revizijo USAID, ima naše delo večji učinek. Edini, ki so se za zdaj, čeprav še vedno omejeno, zanimali za to problematiko, je bilo nekaj poslancev VOX. Seveda je to, kar smo objavili, škandalozno, vendar razumem, da obstaja strah, da bi se dotaknili nečesa, kot je mednarodno razvojno sodelovanje. V idealnem svetu je takšno sodelovanje humanitarna pomoč državam, ki jo potrebujejo za izboljšanje življenja svojih državljanov in je moralna obveza razvitih držav, vendar ga je pomanjkanje nadzora spremenilo v ideološki projekt. Mislim, da se politične stranke bojijo govoriti o tem, ker se bojijo, da bi jih označili za nepodporne, nehumane itd.
V Diktaturi apatije govorite o gibanju wake. Mislite, da bo prihod Donalda Trumpa pomenil smrt vokizma ali njegovo pretvorbo v marginalno gibanje?
Na žalost je veliko ljudi vokizem ponotranjilo kot univerzalno resnico in trajalo bo nekaj let, da se vse to razgradi. Seveda imamo s prihodom Trumpa zlato priložnost, da odpravimo prebujenske mantre. Trumpova histrionika morda ni všečna, toda njegovo izvajanje, tako kot Mileijevo ali Bukelejevo, ima za sabo otipljive gospodarske in kulturne realnosti, ki so vokizem pritisnile ob zid.
The post Pablo Cambronero: Vse, kar prihaja iz USAID, je mogoče najti v španskem AECID appeared first on Kulturni marksizem.
English (US)