OZS poziva k analizi prispevka za dolgotrajno oskrbo

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je danes ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca pozval, naj se še pred začetkom pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo naredi temeljita analiza. Dokler ne bo jasen razrez financiranja te oskrbe, nima smisla pobirati prispevka, meni.

V OZS se zavedajo, da je dolgotrajna oskrba potrebna, a poudarjajo, da morajo biti jasni izračuni, kam bo šel pobrani denar, so sporočili po današnji seji upravnega odbora zbornice, ki je gostil ministra Maljevca.

Moti jih dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral na zalogo. “Od vas pričakujemo temeljito analizo in zagotovilo, da se bodo sredstva pobirala namensko. Dokler pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, predlagamo postopno uvedbo prispevka. In dokler ni izračunov, na tako visok prispevek ne moremo pristati,” je po navedbah zbornice ministru dejal predsednik OZS Blaž Cvar in spomnil, da je bila dolgotrajna oskrba eden od razlogov za njihov izstop iz socialnega dialoga.

Po besedah direktorja OZS Danijela Lampergerja zahtevajo, da “se pobira toliko, kolikor smo sposobni zagotavljati storitve za dolgotrajno oskrbo”.

Državni svetnik Aleš Pulko je opozoril na vpliv zakona o dolgotrajni oskrbi na gospodarstvo. “Ljudje bodo raje skrbeli za starejše družinske člane, kot da bi delali za plačo, ki je nižja. Ne vemo, koliko bo znašala urna postavka, ni še nobenih analiz. Kako lahko brez tega pobiramo prispevek za dolgotrajno oskrbo?” se je vprašal in poudaril, da vsaka dodatna obremenitev znižuje njihovo konkurenčnost.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je dejal, da so na delodajalski strani naredili izračune, po katerih bi se v primeru prispevka v višini dveh odstotkov bruto plače zaposlenega že letos pobralo 350 milijonov evrov. “Oskrba pa ne bo stala toliko. Najmanj, kar pričakujemo, je, da se naredi podrobna analiza, kaj bo prinesla dolgotrajna oskrba na strani prispevkov,” je dejal.

Poudaril je, da so vse delodajalske organizacije pripravljene plačevati toliko, kolikor se dejansko potrebuje za dolgotrajno oskrbo starejših.

Tudi podpredsednik OZS Peter Pišek je podvomil, da je potrebnih 350 milijonov evrov. “Podjetniki moramo načrtovati svoje produkte in storitve, za tem pa morajo biti narejeni stroškovniki. Najprej je potrebna analitika, preveč je nejasnosti. Če bo sedaj za oskrbo na domu več denarja, bo občinam ostalo več,” je dejal Pišek.

Člane upravnega odbora OZS je zmotilo tudi dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral na zalogo.

Minister Maljevac je po navedbah zbornice pojasnil, da je predvideno tridelno financiranje. “Pri nas je prispevek zaklenjen, viški zbranih sredstev se hranijo v blagajni. Na tri leta se naredi evalvacijsko poročilo, tako finančno kot vsebinsko,” je dejal.

Na očitek, da še ni izračunov, čeprav se bodo prispevki začeli pobirati že 1. julija letos, je Maljevac zagotovil, da bodo imeli izračune urnih postavk do 30. aprila. Obljubil je, da bo potem, ko bodo znani izračuni, odprt za nadaljnjo razpravo, so sporočili iz OZS.

Glede zagotavljanja kadrov je minister dejal, da bodo do 1. julija vstopne točke kadrovsko popolnjene, načrtujejo 128 novih zaposlitev. Glavni izziv bo dolgotrajna oskrba na domu. O tem, kdo jo bo izvajal, naj bi odločile občine.

OZS je ministrstvu za solidarno prihodnost predlagala znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo ter njegovo postopno uveljavljanje. Po predlogu zbornice bi s 1. julijem letos prispevek znašal 0,2 odstotka za delodajalca in 0,2 odstotka za delavca, nato bi se prihodnje leto povečal na 0,3 odstotka. Leta 2027 bi naredili evalvacijo, ali pobrana sredstva zadoščajo za dolgotrajno oskrbo in ali se porabljajo namensko.