Osvoboditev 1945-2025: Cmok v grlu

Spoznanje, kako težko je praznovati prihod svobode, če poznaš zgodovino, je privilegij manjšine. Torej tistih, ki vsake toliko pretrgamo molk in spregovorimo o nacionalni travmi. Travmah, v bistvu. Saj imamo krivdo in greh na obeh straneh, mar ne? Ena stran je bila celo tako kratke pameti, tako strahotno neinformirana in zavedena, da je kar dvakrat javno prisegla Hitlerju. Kar je bil pljunek v obraz vsem tistim, ki so skušali ostati nevtralni, izven ideološkega boja med “klerikalci” in komunisti, med domobranci in partizani. In kot da sramotna prisega, za katero NI opravičila, ni bila dovolj velik žebelj v krsto narodne sloge, je vodstvo komunistov po koncu vojne ukazalo množične pomore premagane vojske domobrancev, resničnih in domnevnih sodelavcev okupatorja, z njimi pa še množico civilistov, tudi žensk, invalidov, ranjencev in celo mladoletnikov. Za to dejanje prav tako NI opravičila.