OŠ Ob Rinži: Učenka in učiteljica soustvarili knjigo

Z OŠ Ob Rinži so nam posredovali prispevek o knjigi, ki sta jo soustvarjali učiteljica Irena Satleri in učenka Doroteja Eror. Z veseljem predstavimo delo naših šolarjev in prispevek objavljamo v celoti.

Predstavitev knjige Moč dotika

V petek, 28. marca 2025,  je učence 5. a in razredničarko Katjo Ilc Virant med poukom obiskala učiteljica Irena Satleri. Poznajo jo že dolgo časa, saj uči na naši šoli (op. OŠ Ob Rinži), v lanskem šolskem letu pa jih je učila v podaljšanem bivanju oz. RaP-u.  Prejšnji teden jih je presenetila, ko je prišla v razred čestitat njihovi sošolki Doroteji Eror in ji prinesla knjigo. To ni bila kar ena knjiga, ampak sveže natisnjena knjiga, ki jo je učiteljica Irena napisala, Doroteja pa ilustrirala. Z učiteljico Katjo sta se dogovorili, da pride tudi naslednji teden v razred in bodo učenci z učiteljico in sošolko izvedli intervju o nastajanju knjige. Ta naslednji obisk se je torej zgodil zadnji petek v marcu.

Učiteljica Irena je najprej predstavila svojo ljubezen do knjig, ki traja že od otroštva. Prebrala je ogromno knjig, v najstniških letih pa začela pisati krajše zgodbe zase, včasih pa je dala katero med njimi prebrati tudi prijateljici. Takrat je pisala še na star pisalni stroj. V času službe v šoli je tako pred 20 kot 10 leti sodelovala z založbo Smar-team na literarnem natečaju »Z domišljijo na potep«. Takrat je z učenci sestavila »zmešano« pravljico iz več  različnih zgodb, ki je bila objavljena v skupni knjigi pravljic te založbe.

Pred dvema letoma se je izobraževala na prvi, kasneje še drugi stopnji EFT tapkanja (metoda čustvenega osvobajanja) in zdaj že dve šolski leti pomaga učencem zmanjševati in odpravljati neprijetna čustva s pomočjo te metode. Zato je prišla na idejo, da bi o tem napisala knjigo za otroke, v kateri bi pisala o odpravljanju strahu pred ocenjevanjem.

Ob pisanju zgodbe se je spomnila na učenko Dorotejo Eror, ki jo je učila lansko šolsko leto v podaljšanem bivanju v 4. razredu. Tam je Doroteja pri različnem ustvarjanju pokazala umetniški talent, njene izdelke je učiteljica pošiljala tudi na različne likovne natečaje. Učenka se je strinjala, da bi sodelovala pri ilustriranju knjige in tudi njena mama je soglašala.

Več o nastajanju knjige pa sta povedali v intervjuju z učenci 5. a razreda.

Ali si narisala tudi naslovnico knjige?

Doroteja: Ja, narisala sem tudi naslovnico, to je bila največja slika.

Ali si samo ti risala?

Doroteja: Ja, vse slike v knjigi sem jaz narisala. Občasno sem si pomagala s kakšno drugo sliko.

Ali je v knjigi tudi kakšna slika, za katero si dobila zamisel čisto sama?

Doroteja: Učenka je prelistala knjigo in pokazala ilustracije učencev v razredu, učiteljice tapkanja in pouka glasbe.

Koliko časa si porabila za risanje ene slike?

Doroteja: 10 do 20 minut. Za risanje vseh slik pa sem porabila približno 2 meseca.

Ali si prispevala kaj tudi k vsebini knjige?

Doroteja: Ne. Učiteljica mi je dala vsak teden kakih 5 ali 6 strani zapisov knjige, ki sem jih večinoma med vikendom ilustrirala in tako spoznavala vsebino knjige.

Kaj ti je bilo najtežje narisati?
Doroteja: Obraze, ki izražajo čustva.

Ali sta zadovoljni s knjigo?
Doroteja in Irena: Ja, zelo.

Koliko strani ima knjiga?
Irena: Knjiga ima 33 strani.

Kakšen naslov ima knjiga?

Irena: Naslov je MOČ DOTIKA, podnaslov pa Lahko premagam strah pred ocenjevanjem.

Koliko časa ste pisali knjigo?

Irena: Pisala sem jo v mesecu novembru, približno 3 tedne.

Kdo je vaš vzornik?

Irena: Doslej še nisem razmišljala o svojem vzorniku (morda brata Grimm, saj sem prebrala vse Grimmove pravljice). Kot otrok sem prebrala ogromno različnih knjig, veliko tudi pustolovskih. V 2. razredu sem npr. prebrala debelo knjigo o Piki Nogavički. Brala sem zbirko Pet prijateljev, pa knjige od Julesa Verna. Vseh 8 let v OŠ sem tudi sodelovala pri bralni znački. Zdaj nimam toliko časa za branje. Kadar pa si vzamem čas, berem knjige, ki govorijo o čustvih, torej s področja psihologije.

Katera je vaša najljubša knjiga?

Irena: Kot otroku mi je bila zelo všeč Pika Nogavička. Zelo mi je bila všeč tudi knjiga slovenske pisateljice Irene Androjna Modri otok, ki jo je imel sin v 7. razredu za domače branje. V njej veliko pustolovščin najstnikov prepleta s čudežnimi dogodki.

Kdaj ste začeli pisati knjige oz. zgodbe?

Irena: Med poletnimi počitnicami pri trinajstih letih sem pisala krajše zgodbe (tudi eno detektivsko), in sicer na star pisalni stroj.

Kje ste dobili zamisli za to knjigo?

Irena: Že dolgo v šoli izvajam učno pomoč, zadnji dve leti pa z učenci tudi tapkam individualno in jim pomagam odpravljati strah pred ocenjevanjem. Iz teh izkušenj sem dobila zamisel za pisanje te knjige. Na ta način želim pomagati učencem pri premagovanju tega strahu. Če bodo knjigo prebrali, bodo imeli morda še več volje za domačo vajo tapkanja.

Po končanem intervjuju so želeli učenci tudi preizkusiti, kako se tapka. Učiteljica jim je pokazala točke na obrazu in telesu in skupaj so odtapkali dva kroga. Pogovarjali so se tudi, pri katerih strahovih lahko tapkanje pomaga. Šolska ura je minila v prijetnem vzdušju.

Učenci 5. a razreda