Organizator pasjih bojev dobil 475 let! Kaj pa slovenski mučitelji, ki se jim nič ne zgodi?

V Združenih državah Amerike je nedavno odjeknila ena najstrožjih kazni za mučenje živali v zgodovini – Vincent Lemark Burrell je bil obsojen na kar 475 let zapora zaradi organizacije pasjih bojev in krutega ravnanja s psi. Vzdušje v sodni dvorani je bilo napeto – ne zaradi dvoma o njegovi krivdi, ampak zaradi osuplosti ob razsežnostih njegovega zločina.

Medtem ko se ljubitelji živali v ZDA veselijo, da je pravica končno zmagala, se v Sloveniji upravičeno sprašujemo: kaj pa pri nas? Kako naša zakonodaja ščiti živali? So kazni za mučitelje sploh primerljive?

ZDA: 475 let za mučitelja psov – kako je prišlo do obsodbe?

Leta 2022 je dostavljavec v okrožju Paulding v ameriški zvezni državi Georgia za hišo opazil številne pse, priklenjene na drevesa in količke. Ko je na kraj prispela policija, jih je pričakal grozljiv prizor – 107 pasjih okostnjakov, privezanih na verige, brez hrane, brez vode, brez najmanjšega upanja. Nekateri so bili shiranim, drugi pa krvavi, polni brazgotin, očitno preživeli več brutalnih borb.

Policisti so hitro ugotovili, da to ni običajen primer zanemarjanja živali – Burrell ni bil le malomaren lastnik, temveč profesionalni organizator pasjih bojev.

Med preiskavo so našli:

• Orodja za vzrejo agresivnih psov – vključno s tekalnimi stezami in trening napravami.
• “Palico za lomljenje” – pripomoček, s katerim prisilno odprejo pasje čeljusti med bojem.
• Dokumentacijo, ki ga povezuje z drugimi organizatorji pasjih bojev.
• Žive piščance, ki so jih uporabljali kot vabe za treniranje psov.

Po štirih dneh sojenja je sodnik razglasil zgodovinsko kazen – 475 let zapora. Burrell bo do konca življenja za zapahi, brez možnosti pogojnega izpusta.

Slovenija: So kazni za mučenje živali dovolj stroge?

V Sloveniji je mučenje živali opredeljeno v 341. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ta določa, da:

• kdor surovo ravna z živaljo ali ji povzroča trpljenje, se kaznuje z zaporom do enega leta ali denarno kaznijo.
• Če mučenje povzroči trajno pohabo ali smrt, se kazen lahko poveča do treh let zapora.
• Organizacija pasjih bojev je kazniva in je zagrožena kazen do dveh let zapora.

V primerjavi z ZDA, kjer lahko mučitelji živali dobijo na stotine let zaporne kazni, so slovenske kazni izjemno mile. V praksi so obsodbe redke, zaporne kazni pa pogosto zamenjane z denarnimi globami ali družbeno koristnim delom.

Primeri iz Slovenije: kako resno jemljemo mučenje živali?

Primer vleke psa za avtomobilom

• Leta 2012 je v Ljubljani moški privezal psa na avtomobil in ga vlekel po cesti. Psa je našel mimoidoči, ki je dogodek prijavil policiji. Kaznovan je bil s tremi meseci zapora.

Stradanje in zanemarjanje živine

• Leta 2023 je sodišče v Slovenj Gradcu lastnico kmetije obsodilo na osemmesečno zaporno kazen, ki jo bo odslužila z delom v splošno korist. Na njeni kmetiji so našli več poginulih in shirane živali.

Pes zakopan živ v plastični vreči

• V Mariboru je leta 2019 odmeval primer, ko je moški svojega psa dobesedno zakopal živega v plastični vreči. Kazen? 800 evrov globe.

Zakaj Slovenija ne sledi strogim kaznim, kot jih vidimo v ZDA?

Glavni razlog je različna pravna kultura in sodna praksa. V ZDA imajo strožje kazni za ponavljajoče se prestopke in za organizirane kriminalne dejavnosti, kot so pasji boji. V Sloveniji pa mučenje živali pogosto še vedno ne velja za dovolj hud zločin, da bi mučitelji prejeli visoke zaporne kazni.

Poleg tega je slovenska zakonodaja osredotočena na človekove pravice, kar pomeni, da so zaporne kazni rezervirane predvsem za huda kazniva dejanja, povezana z nasiljem nad ljudmi.

Kako bi lahko izboljšali zaščito živali v Sloveniji?

• Zaostritev kazenskega zakonika – Mučenje živali bi moralo imeti strožje minimalne kazni in obvezno zaporno kazen za hujše primere.

• Ustanovitev posebnega oddelka za preiskovanje mučenja živali – V nekaterih državah že obstajajo posebne enote policije, ki preiskujejo primere zlorabe živali.

• Obvezno spremljanje storilcev po prestani kazni – Tisti, ki so bili obsojeni za mučenje živali, ne bi smeli več imeti pravice do lastništva živali.

• Večja vloga nevladnih organizacij – V Sloveniji že delujejo številne organizacije za zaščito živali, vendar imajo omejena sredstva in pristojnosti.

Bo Slovenija kdaj sprejela strožje kazni?

Vprašanje ostaja odprto. Primer iz ZDA je dokaz, da je stroga kaznovalna politika mogoča – a zahteva politično voljo in podporo javnosti.

Ljubitelji živali si že leta prizadevajo za spremembe, peticije za strožje kazni so redne, toda zdi se, da se spremembe premikajo počasi ali sploh ne.

Kaj bo torej prinesla prihodnost? Bomo mučitelje živali še naprej zgolj denarno kaznovali ali se bomo zgledovali po ZDA in jih poslali za zapahe?

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, www, Freepik

The post Organizator pasjih bojev dobil 475 let! Kaj pa slovenski mučitelji, ki se jim nič ne zgodi? first appeared on NaDlani.si.