Opoziciji se zdita proračuna slaba, za koalicijo optimistična

V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti, katerih obravnavo je danes začel DZ, kritični. Opozarjajo na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in pogrešajo ustrezen odziv vlade. Menijo tudi, da sta proračuna slaba in odpirata vrata netransparentni porabi. Koalicijskim strankam se zdita optimistična.

Rado Gladek (SDS) je opozoril, da živimo v nepredvidljivih časih. Skoraj dnevno beremo o težavah v naših največjih gospodarskih partnericah, ki se odražajo tudi pri nas z odpuščanji, selitvijo proizvodnje v države z bolj prijaznim davčnim okoljem in zapiranjem podjetij, je dejal. Ker je več institucij v zadnjem času znižalo napovedi za Slovenijo, bi pričakoval, da bo vlada bolj previdna pri načrtovanju tako prihodkov kot odhodkov. “Tako pa smo pred sprejemom dveh rekordnih proračunov,” je dejal.

Leta 2025 naj bi se odhodki v primerjavi z zdaj veljavnim proračunom povečali za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov, leta 2026 naj bi še malenkost porasli. “Kljub rekordnim številkam pa menimo, da vlada načrtuje porabo davkoplačevalskega denarja predvsem za mehke vsebine, ki so povezane z agendo Levice, pozablja pa na ljudi, varnost in projekte za razvoj Slovenije,” je dejal Gladek.

Proračunski dokumenti so po njegovih besedah slabi. “Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade,” je dejal ter kot primer navedel “nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču”.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je omenil negotove geopolitične razmere in dejal, da lahko močno udarijo tudi Slovenijo, kar bi morala pametna politika predvideti, kolikor je mogoče. Ob tem je obžaloval, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti v zadnjih dveh letih, ko je na oblasti aktualna vlada, skupaj nazadovala za osem mest.

V času vladajoče koalicije so bili sprejeti zakoni, ki bodo gospodarstvo in davkoplačevalce do leta 2028 obremenili z dodatnimi 7,5 milijarde evrov, je dejal Horvat in dodal, da v NSi proračunov ne bodo podprli. V obdobju po pandemiji je slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa smo izgubili pridobljeno prednost, je obžaloval.

Kljub zaostrenim razmeram je vlada vse prioritetne naloge uspešno vključila v proračun za prihodnji dve leti, pa je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda). Te prioritete so ukrepi za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij, področja varnosti ter stanovanjske in podnebne politike. Nadaljevala se bo tudi obsežna in zahtevna obnova po uničujočih poplavah avgusta lani, je naštela.

Pohvalila je tudi načrtovane investicije in ugotovila, da so proračunski dokumenti razvojno naravnani, hkrati pa puščajo prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj sicer zelo zahtevnih razmer. Iz njih veje razumni optimizem, je dejala o proračunih ter dodala: “Energetsko krizo smo uspešno obvladali, vlada se je rekordno hitro in učinkovito lotila odpravljanja posledic poplav. Oboje pa je zagotovilo prepričljiv razlog za optimistični pogled v prihodnost.”

Tudi po mnenju Soniboja Knežaka (SD) sta proračuna vredna podpore. Res se je poraba še pred leti vrtela okoli 10 milijard evrov in številke, o katerih se danes pogovarjajo, so res visoke, vendar pa imajo po njegovih besedah pomembne in resne posledice za ljudi in državo. “V prihodnjih letih se bo nadaljevalo izvrševanje že zastavljenih projektov in ciljev, na primer iz programa ukrepov načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji, končuje pa se tudi evropska finančna perspektiva,” je napovedal.

V SD bodo proračuna podprli tudi zato, ker po najboljših močeh upoštevata, da razvijamo odpornost na vse mogoče šoke, je še dejal Knežak.

Rastejo tudi prihodki, je povedal Milan Jakopovič (Levica). Zaradi rasti gospodarske aktivnosti je v proračunih za leto 2025 in 2026 napovedana rast prihodkov od davka na dodano vrednost, višji bodo tudi prihodki od dohodnine ter davka od dohodkov pravnih oseb, je naštel. Prihodki bodo višji tudi zaradi nekaterih začasnih dajatev, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih poplavah.

Zelo zaskrbljujoče pa se zdi Jakopoviču načrtovano povečanje izdatkov za obrambo. To sledi trendu zadnjih nekaj let, sploh glede nakupa orožja ter podporne opreme, je dejal in dodal, da pri tem sledimo zavezam zveze Nato, kar pa je vse prej kot obrambna zaveza.

Poslanci bodo v nadaljevanju seje razpravljali še o predlogu vsakega proračuna posebej. Nato imajo na dnevnem redu še preostale proračunske dokumente, glasovali pa bodo predvidoma v sredo.