Onkraj besed si želijo resničnega miru

Izhodišče za današnji medreligijski dialog na Univerzi v Trstu je bil Dokument o bratstvu za sobivanje in mir v svetu, ki sta ga leta 2019 v Združenih arabskih emiratih podpisala papež Frančišek in najvišji verski vodja sunitskih muslimanov, veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyeb. O potrebi po enakopravnosti in sobivanju treh monoteističnih religij ter o zavračanju zlorabe religije za opravičevanje nasilja, sta se pogovarjala tržaški škof Enrico Trevisi in predsednik tržaške islamske skupnosti Omar Akram.

»Zagovarjati bratstvo med religijami ni samoumevno. V kontekstu velike žalosti in tragedij vojn, ki smo jim priča v svetu, se moramo še bolj krčevito oprijeti dialoga med religijami,« je uvodoma dejal škof Trevisi in brez zadržkov obsodil vsakršno opravičevanje nasilja z vero, tudi tistega, ki ga vsiljujejo »krčanske sekte«. Obregnil se je tudi ob vse, ki religijo zlorabljajo v politične namene: »Druga božja zapoved, ne skruni Božjega imena, obsoja preklinjanje, obsoja pa tudi zlorabo Božjega imena za utrjevanje moči.« Glede dogajanja na Bližnjem vzhodu je Trevisi dejal, da Bog občestvo kliče k še glasnejšemu pozivanju za prekinitev nasilja. Obenem pa je poudaril, da pri dogajanju v Palestini ne gre za religijsko vojno, temveč vojno za oblast.

Da v Gazi in na Zahodnem bregu ne gre za konflikt med religijami, se je strinjal tudi Omar Akram, ki je velik del svojega nagovora namenil ravno genocidu v Gazi, prisotne pa je pozdravil z najbolj miroljubnim izmed religijskih pozdravov, salam aleikum, mir s teboj. Poudaril je, da resničnega miru med Izraelci in Palestinci ne bo, dokler ne bosta zadoščeni resnica in pravica, dokler ne bo konec kršitev človeškega dostojanstva. »Brez konca nezakonite izraelske okupacije Zahodnega brega ne bo miru,« je bil jasen.

Omar, ki je jasno in glasno obsodil religijsko nasilje in terorizem, tudi napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 ter zajetje izraelskih talcev, se je s hvaležnostjo spomnil pokojnega papeža Frančiška: »Papež je svoj pontifikat posvetil odrinjenim. Simbol teh ljudi so danes prebivalci Gaze. Ko bo konec genocida, se bomo spraševali, zakaj nismo še več delali na tem, da bi se ta strahota končala. O tem bomo odgovarjali pred Bogom.«

Prvi mož tržaške islamske skupnosti pa si je predvsem zaželel, da bi s škofom in tržaškim rabinom šli onkraj golega besedičenja, da bi pozivi o dialogu in miru obrodili konkretne sadove. Pa čeprav morda le na lokalni, tržaški ravni.