Oksitocin pri živalih? Nepričakovano

3 hours ago 5

ARTICLE AD

Oksitocin in njegovi učinki na ljubkovanje nas lahko presenetijo. Ste se kdaj vprašali, zakaj se po objemu ali ljubkovanju počutimo tako dobro? Za tem prijetnim občutkom stoji hormon oksitocin – majhna, a izjemno vplivna snov v našem telesu, ki ji pogosto pravijo kar hormon ljubezni, sreče ali zadovoljstva.. Oksitocin se sprošča, ko se povežemo z drugimi, ko držimo roko ljubljene osebe, ko se stisnemo k otroku ali ko nas preprosto kdo močno objame. To so lepi občutki.

Oksitocin hormon

Ta hormon ni odgovoren le za prijetne občutke, temveč ima tudi pomembno vlogo pri navezanosti, zaupanju in celo zmanjševanju stresa. In kar je še bolj zanimivo – oksitocin ni edinstven samo za ljudi.

Delovanje hormona ni ozko vezano na ljudi. Odkrili so ga tudi pri drugih vrstah sesalcev. Pri vseh ima pomembno vlogo pri oblikovanju lepih občutkov sreče, sprejetosti, varnosti in zadovoljstva.

Oksitocin je sesalski hormon, odgovoren za občutek ljubezni. Sodeluje pri socialnem prepoznavanju in navezovanju vezi ter naj bi imel vlogo pri oblikovanju zaupanja med ljudmi.

Hormon sreče

Je hormon vsega lepega, saj je povezan je z občutki sreče, zadovoljstva in povezanosti.

Ime izhaja iz grške besede in pomeni “lahek porod”.

V času nosečnosti, bodoči mamici pomaga vzpostaviti povezavo z še nerojenim otrokom.
V pomoč je pri rojevanju

Porod je ob sodelovanju hormona oksitocina bistveno lažji.
Pomaga novorojenčku pri prehodi skozi porodni kanal
Tako bodoča mamica, kot otrok doživita veliko manj stresa
Kasneje oksitocin pripomore pri tvorbi materinega mleka.

Oksitocin tudi:

znižuje strah,
krvni tlak in
nastajanje kortizola..

Kortizol je vsem znan stresni hormon. tvori se ko smo preobremenjeni, v strahu, izčrpani in še kaj. Lahko mu rečemo kar hormon neprijetnih trenutkov. Oksitocin je nasprotno tukaj pravi balzam.

Oksitocin je tisti, zaradi katerega je vez med materjo in otrokom tako močna – zato je znan kot »hormon objemanja« in »hormon ljubezni«.

Oksitocin pri živalih vezi, ki jo pes izkaže ko je v naši bližini.

Ugotovljeno pa je bilo tudi, da se samci mnogih vrst na starševstvo odzivajo z oksitocinom – nekateri od teh so precej presenetljivi.

Psi

Psi so polni “hormona ljubezni”

Pasja telesa proizvajajo oksitocin v velikih količinah. Ko so v bližini človeških kolegov je to zelo očitno. Še več: Vsakič, ko vzpostavijo očesni stik s svojimi bližnjimi, dobijo zelo močan izbruh oksitocina. Zato naj vas ne čudi, da vedno veselo mahajo z repom.

Ko so pasji možgani preplavljeni s tem hormonom, je pes sposoben bolje slediti socialnim znakom svojih lastnikov. In dlje ko pes vztraja pri pogledu svojega lastnika, bolj se sprošča oksitocin.

Pravzaprav so ravni oksitocina pri psih v povprečju petkrat višje kot pri mačkah.

Psi so vrelec oksitocina.

Opice

Pridobijo na sočutju

Opice marmozetke in tamarinke iz Srednje in Južne Amerike živijo v družinskih socialnih skupinah. Ko samica zanosi, samec začne s preobrazbo.

Zazna samičine socialne znake in dejansko pridobiva na teži. Kilograme začne nabirati takoj, ko se pri samici pojavijo znaki nosečnosti – spodnji del trebuha raste.

V tem času imajo očetje različne hormone – oksitocin, estrogen in prolaktin, ki je povezan z dojenjem in odnosom do samice in mladička. Zato ni nenavadno da je zaradi katerih po rojstvu otroka tako materinsko nastrojen.

Marmozetke imajo bradavice tik pod pazduhami, oče pa opazi njihovo povečanje, ko je njegova samica breja.

Zdi se, da lahko že nekaj hormonskih sprememb močno vpliva na to, kaj dojemamo kot moškega in žensko.

Oksitocin pri opicah močno voliva na odnose v skupnosti

Surikate

Surikate – postanejo še bolj družabne – in altruistične

Vsi jih poznamo: Surikate velikosti veverice so pogosto zamenjane z mungosi. to ne čudi, saj jim je skupna pokončna drža telesa, Pogosto stojijo na zadnjih nogah – tacah in pozorno opazujejo južnoafriške ravnice, kjer živijo.

Še več: matere lahko svoje mladiče celo dojijo v tem položaju.

Surikate so šolski primeri sodelovalnih družabnih bitij.

Živijo v skupinah do 50 osebkov in
Si pomagajo pri kopanju in varovanju rovov.
Varujejo, hranijo in učijo mladiče, drug drugega.

Lahko pa jih naredimo še bolj sodelovalne. Kako? Preprosto

Profesorja Univerze v Cambridgeu sta v južnoafriškem rezervatu reke Kuruman delala poskus delovanja oksitocina Eno od skupin sta dodala večjo količino oksitocina. Drugo pa sta pustil za primerjavo. Kaj se je zgodilo?

Poskus

Tiste, ki so jim dali odmerek “ljubezenske droge”, so več časa preživele pri svojem delu: Varovanje in kopanje rovov.

Bile so manj agresivne in več časa preživele z mladiči.

Vse to na račun lastne cene:

surikate z dozo oksitocina so več časa preživele z iskanjem hrane za druge in veliko manj zase. Posledično so pojedle manj hrane.

Oksitocin pri živalih Nepričakovano lahko celo pozabijo nase

Voluharice

Tukaj bo govora o dveh vrstah voluharjev.

Prerijske voluharice so monogamne – samci pa pogosto izkazujejo starševsko skrb in ščitijo svoje partnerice in zarod

Travniške voluharice pa so poligamne – samci se parijo s številnimi samicami. Seveda je vsem jasno, kako težko je poskrbeti za vse zarod. Potem ko se skotijo mladiči, je tudi dela veliko zato se samci raje umaknejo. Za svoj zarod in samice zelo malo skrbijo, če sploh.

Primerjava teh dveh vrst je dala dobro razlago, zakaj je to tako:

Čemu taka razlika?

Pri prerijskih voluharjih imajo posamezniki v delu možganov veliko več receptorjev za vazopresin kot pri travniških voluharjih. – Vazopresin je povezan z oksitocinom, “kemikalijo ljubkovanja ali muckanja”.

Verjame se tudi naslednje:

Takšne spremembe v delu genskega kodiranja določajo, ali so moški naravno fobični do predanosti ali predani možje.

Pripravila AK
Viri:
bbcearth.com
nationalgeographic.com
unsplash.com

The post Oksitocin pri živalih? Nepričakovano first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article