OECD: Inflacija hrana v Sloveniji eksplodirala, v drugih državah se umirja

V medijih in s strani vladajočih politikov vsak dan poslušamo, da smo obvladali inflacijske pritiske. Ne glede na to, da vsak dan poročamo o povsem drugačnih številkah, ki kažejo, da je vladno zalivanje požara z bencinom pustilo povsem predvidljive posledice. Zadnja takšna je lestvica inflacije hrane Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Inflacija cen hrane se je oktobra 2025 upočasnila v več kot polovici držav OECD, so poudarili v poročilu, ki zajema obdobje med septembrom in oktobrom 2025 ter spremlja medletno skupno inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI). Slovenija pa poleg Turčije negativno izstopa z eksplozivno rastjo cen živil – inflacija na tem za srednji in nižji sloj najbolj občutljivem segmentu dobrin – je v tem času beležila neverjetnih 6,8 odstotno inflacijo. Spomnimo, da inflaciji pravijo tudi “davek na revne”, saj ravno na njih ta najbolj vpliva, ker je njihov družinski proračun običajno do konca meseca že brez inflacije maksimalno obremenjen, za razliko od bogatejših, ki imajo rezerve. To še posebej velja za osnovna živila.

Če primerjamo z inflacijo hrane v sosednji Italiji, ki je znašala 2,5 odstotka, postaja jasno, zakaj so trgovine v slovenski primorski regiji praktično prazne, saj številni potrošniki nakupe opravljajo v bližnjih Miljah, Opčinah, Gorici in Trstu – ter s tem plačujejo italijanske, bistveno nižje davke. Težava je, da Slovenija izstopa v globalni sliki, ki sicer kaže splošno umiritev inflacije, kar pomeni, da ne gre za inflacijo, ki bi jo povzročile mednarodne razmere, kot so obdobje po koronskem tiskanju denarja ali po ruskem napadu na Ukrajino.

Inflacija hrane v Sloveniji je eksplozivna, vir: OECD

Inflacija je bila namreč stabilna ali na splošno stabilna v 14 od 37 držav OECD, za katere so na voljo podatki. Skupna inflacija se je v 13 državah znižala, v preostalih 10 pa zvišala.

Oktobra se je medletna inflacija cen hrane v 20 državah OECD, ki so zabeležile padec, znižala v povprečju za 0,9 odstotne točke. Nadaljnjih 11 držav je zabeležilo zvišanje, medtem ko je inflacija cen hrane v preostalih šestih državah ostala stabilna ali pretežno stabilna. Slovenska inflacija je v tem kontekstu videti skoraj kot statistična anomalija sredi poročil o stabilizaciji v večini drugih držav. Pri tem je pomembno poudariti, da gre za meritve, ki so povsem prilagojete državi na tak način, da so tudi dejansko primerljive kar se tiče različnih kupnih moči v posameznih državah.

Visoka javna potrošnja daje predvidljive rezultate

Kljub opozorilom fiskalnega sveta vlada nadaljuje z ekspanzivno fiskalno politiko. Javna potrošnja se iz leta v leto povečuje, pri čemer gre velik del sredstev za socialno državo in višanje plač javnih uslužbencev, ki nato porabljajo denar, ustvarjen brez nove dodane vrednosti. Posledično smo v zadnjih letih kot protiutež vladnemu podkupovanju privilegiranih priča dvigu različnih davčnih obremenitev, vlada pa napoveduje še nove.

Spomnimo: vlada Roberta Goloba je bistveno povečala davčne obremenitve. Takoj ob začetku mandata je razveljavila Janševo dohodninsko reformo in s tem znova dodatno obremenila neto plače zaposlenih. Temu je sledila še dodatna obdavčitev že zmanjšanih plač s prispevkom iz »ukinjenega« dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, ki ga ljudje še danes ne morejo koristiti. Dodati je treba še zvišanje DDV na sladke in energijske pijače z 9,5 % na 22 %, omejitve za normirance in samozaposlene ter druge ukrepe.

Vrednost evra v Golobovi Sloveniji je vsak dan manša, Foto: Pixabay

Skupna davčna obremenitev se je povzpela na 46,6 %, kar Slovenijo uvršča med najbolj obdavčene države v Evropski uniji, pri čemer višji dohodki dosegajo celo do 75 % efektivne obremenitve. Skupni znesek novih dajatev za leto 2025 presega eno milijardo evrov, po ocenah Eurostata in Slovenske gospodarske zbornice, vlada pa kljub temu napoveduje dodatne obdavčitve.

To pomeni, da se razpoložljivi dohodek gospodinjstev zmanjšuje na dveh koncih: zaradi višjih cen osnovnih življenjskih dobrin, kot so hrana in storitve, ter zaradi višjih davčnih bremen. Obe posledici izvirata iz istih političnih odločitev, predvsem iz neracionalnega trošenja javnega sistema.

Slovenija zaostaja

OECD tako ugotavlja, da so v številnih državah članicah vlade uspešno umirile inflacijo hrane z usmerjenimi ukrepi, medtem ko je Slovenija pri tem očitno neuspešna. Namesto ciljanih ukrepov za zaščito najranljivejših skupin vlada napoveduje nove obremenitve. Ob visokih cenah hrane, stanovanjski krizi in naraščajočih davkih je jasno, da je finančna slika povprečnega gospodinjstva vse bolj negotova. Kaj pa vlada? Živi v svojem svetu.

Predsednik vlade Robert Golob je na več sejah državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja, vztrajal, da se je inflacija umirila. Enako je zatrjeval minister za gospodarstvo Matjaž Han, medtem ko Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v svojih napovedih za leti 2025 in 2026 navaja, da bo inflacija “ob odsotnosti šokov” ostala zmerna in se gibala okoli ciljne vrednosti približno 2 %.

Predsednik vlade Robert Golob in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han,
Foto: Bobo

Zdravljeni alkoholiki znajo povedati, da se reševanje težav vedno začne tako, da si jih najprej priznamo. Sloveniji ta korak očitno še vedno predstavlja težavo.

I. K.

The post OECD: Inflacija hrana v Sloveniji eksplodirala, v drugih državah se umirja first appeared on Nova24TV.