
Sinočnja Tarča je prinesla soočenje med ministrom za izobraževanje dr. Borutom Rončevićem in glavnim tajnikom Sviza Branimirjem Štrukljem ter predstavniki dosedanjega šolskega establišmenta. Minister je jasno povedal, da so rezultati slovenskega šolstva slabi in se še slabšajo, zato bi bilo neodgovorno ne ukrepati. Poudaril je, da bo sam odločil, kdo mu bo svetoval, ter zavrnil očitke o izključevanju sindikatov.
Po oddaji se na družbenih omrežjih vrstijo številnih odzivi. Veliko jih podpira ministra in kritizira dolgoletno stanje v šolstvu in vlogo sindikata.
Poslanka Jana Gržinič je opozorila na jedro problema: strokovnjaki, ki so našim otrokom v šolah nabili neprimerno količino snovi in ustvarili sistem, ki učence sili k učenju na pamet, ne pa k učenju za življenje, danes trdijo, da se nič ne sme spremeniti. Zato padamo na mednarodnih lestvicah. Spremembe so nujne – manj snovi, več življenjskega učenja, več pisanja in razumevanja, manj učenja na silo. Minister ima pri tem prav.
Na njen zapis se je odzvala upokojena učiteljica prvega razreda, ki pravi, da je skrajni čas, da se sliši tudi glas praktikov, ne le vedno istih strokovnjakov. Mnogi učitelji so na to opozarjali že leta – na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, Svetih šol in strokovnih posvetih. Tam so bili pogosto moteč element.
Zaradi aktualnosti mnenje učiteljice objavljamo v celoti:
“Lepo prosim, da enkrat dopustite tudi drugim strokovnjakom možnost za spremembo. Mnogi, res mnogi ste na to opozarjali na govorilnih urah in roditeljskih sestankih, občasno tudi na Svetu šole. Učiteljice ki smo to govorile na strokovnih posvetih, smo bile velik moteč element. Tisti, ki me spremljate, veste, da sem se res že dolgo nazaj, javno spraševala, kam so iz vseh sprememb z vedno istimi strokovnjaki, izginili učenci, zaradi katerih po mojem skromnem mnenju šolstvo tudi obstaja.
Nisem noben ego, nisem se silila v ospredje, nisem nikoli želela biti na kakšnem višjem položaju. Biti učiteljica v prvem razredu mi je bila velika čast. In ravno zaradi vas, dragi vsi moji nekoč prvošolci, mi lahko verjamete, da je sprememba NUJNO URGENTNA!!!
Opažam, da mnoge motijo strokovnjaki, ki so zdaj uradno objavljeni.
Spremembe so edine, ki lahko pripomorejo k napredku.
Nisem tako neumna, da ne bi opazila, da mnogi niti ne vedo, kako je šolstvo padlo nizko. 20 let ni Štrukelj opazil, da je on kot sindikalist v bistvu zadolžen za povsem nekaj drugega, kot da se dere z dvignjeno pestjo in hujska učitelje k podpisovanju peticije. Boril naj bi se takoj, ko smo ugotovili, da je učiteljska izobrazba razvrednotena. Resno razmislite, če mora učitelj z diplomo, celo z magisterijem in strokovnim izpitom za poučevanje predmetov, zdaj zame res razvrednoteno šteti ure v jutranjem varstvu in v popoldanskih dejavnostih!!! Za to delo je primerna lahko tudi srednja šola s pedagoškim znanjem. Vzgojiteljska, gimnazija, mogoče začetnik s popolno izobrazbo, da prva tri leta pridobi nekaj prakse. Pedagoška fakulteta daje izobrazbo za poučevanje in ne za štetje minut do polnega delovnega časa. To pišem zato, ker bi bilo na tak način dovolj učiteljev. Nikoli nisem slišala Štruklja, da bi se boril za ta ugled in spoštovanje učitelja. Ob vsem tem razvrednotenju imajo učitelji več dela, trpijo pa učenci. Za delavce se sindikati borijo, da bi delali manj kot osem ur, samo štiri dni v tednu, imeli miren dopust brez službenih dolžnosti.
Bom dala primerjavo samo za prvošolca starega okrog šest let. Zjutraj začne ob šestih, nekateri tudi že prej, v jutranjem varstvu. Zdaj je to postalo storilnostno naravnano, saj mora učitelj imeti pripravo in dokaz, da dela. Nekje ob osmih se začne pouk. V učilnici sta dve šolski uri dva učitelja, vzgojiteljic skoraj ni več. Angleščino poučuje drugi učitelj. Vsaj en učenec ima še dodatno spremstvo. Mali nadobudni in radovedni prvošolec že do kosila opravi 6 ur s sto in več navodili. Potem ostaneta vsaj dve uri, navadno štiri dodatnih dejavnosti z drugimi učitelji in novimi navodili. Potem pa ostanejo še dodatne zadolžitve za doma. Vaje v pisanju, računanju, branju in reševanje nalog v delovnih učbenikih. In upoštevajte, da je tudi igra v času prisotnosti v šoli, je za otroka delo.
Sami preštejte ure in boste hitro ugotovili, da otroke psihološko uničujemo. Če berete rumeni tisk, je gotovo v vsakem izvodu vsaj en odrasel človek s svojo zgodbo hude izgorelosti.
Včasih se resno zamislim, koliko otrok do desetega leta je izgorelih zaradi ljudi, ki se imajo za strokovnjake.
Pa nekaj lepo prosim, pustite mi imeti to mnenje, ker vsi, ki me poznate kot učiteljico, nisem bila ne leva, ne desna in vere sem vse spoštovala.
Imela sem rada poklic in vse moje učence.
Ravno zato ker sem morala brez Štrukljeve pesti preiti na poučevanje leto mlajših otrok brez obvezne priprave na vstop v šolo, vem, da imam še bolj prav, kot si mislite.
Vse svoje predloge, ideje, razmišljanje pa oddajte ministru, saj k temu tudi vabi.
Pa ne podcenjujte strokovnega sveta, ker je bil skrajni čas, da se tudi to spremeni.”
M. D.

1 hour ago
28







English (US)