Odprli so drugo cev predora Karavanke

Po sedmih letih in pol od začetka gradnje na avstrijski ter po petih in pol na slovenski strani so včeraj uradno odprli drugo cev osemkilometrskega avtocestnega predora Karavanke, ki predstavlja pomemben del evropskega prometnega omrežja in velja za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih. Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel jutri, in sicer dvosmerno, saj obstoječo, 35 let staro zahodno cev čaka obnova, ki se bo zaključila čez dve leti. Šele leta 2029 bo vzpostavljen enosmerni promet v vsaki cevi.

Karavanški predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnejših in najvarnejših v Evropi in promet skozenj se je skozi čas močno povečal. Leta 2005 so našteli v povprečju okoli 6200 vozil, leta 2023 pa že 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih. Danes so Karavanke en najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji, še zlasti v času turistične sezone in praznikov, ko nastajajo večkilometrski zastoji. Leta 2004 je EU določila nove minimalne varnostne standarde, po kateri je bilo treba urediti ubežne poti in nadgraditi prezračevanje v predoru. Za optimalno dolgoročno rešitev, ki bi sledila tudi povečanju prometa, se je izkazala izgradnja še ene predorske cevi.

Na avstrijski strani se je gradnja začela septembra 2018, na slovenski strani pa zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del šele dve leti pozneje. Izkop se je končal s prebojem marca 2024, sledila so še zaključna gradbena dela in namestitev nove elektro-strojne opreme. Gradbena dela je na slovenski strani izvajal turški gradbinec Cengiz, zaradi podražitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV z aneksi povišala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV. Vrednost elektrostrojne opreme za slovenski del znaša 28 milijonov evrov, stroški svetovalnih in inženirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.