Odgovor avtorice na odziv HSE glede prispevka o umeščanju plavajoče sončne elektrarne na Družmirsko jezero

Spoštovani,

odziv Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) na moj prispevek »Okoljsko-prostorski vidiki umeščanja plavajoče sončne elektrarne na gladino Družmirskega jezera v Šaleški dolini«, objavljen 8. aprila 2025 na spletnem mediju Outsider, razumem kot izraz interesa investitorja po zaščiti projekta in njegovega ugleda. Vendar pa želim poudariti, da je bil članek pripravljen odgovorno, na podlagi preverljivih podatkov, ki so v veliki meri javno dostopni ali izhajajo iz uradnih dokumentov in strokovne literature.

Članek se osredotoča na krajinski, prostorski in simbolni vpliv načrtovane plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirsko jezero. To je legitimna tematika v javni razpravi, ki zadeva širši javni interes in temelji na pravici do svobodnega izražanja, zagotovljeni v 39. členu Ustave Republike Slovenije ter 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Prispevek ne vsebuje neresničnih trditev, temveč izraža strokovno mnenje o vplivih na krajinsko podobo, biodiverziteto, družbeni kontekst in zakonodajne postopke. Vsebina prispevka ne meri na diskreditacijo družbe HSE, temveč izraža pomisleke, ki so se pojavili v delu stroke in javnosti glede preglednosti postopkov ter obsega javne razprave ob sprejemanju zakonodajnih podlag, ki omogočajo umeščanje takšnih objektov na vodna telesa. Odpiranje tovrstnih vprašanj je sestavni del pluralne javne razprave in strokovne presoje prostorskega razvoja.

Glede očitka HSE o škodi, povzročeni ugledu investitorja, poudarjam, da kritična analiza državnega infrastrukturnega projekta ne more biti razumljena kot protipravno ravnanje, saj je njen namen spodbujati javni diskurz in osvetljevati alternativne poglede, kar je v temelju naloga neodvisnega medijskega in strokovnega delovanja.

V prispevku je posebej izpostavljena krajinska vrednost Družmirskega jezera – območja, ki se mu skozi proces regeneracije po premogovniški degradaciji vrača pomen krajinskega, rekreacijskega in simbolnega prostora. Po mednarodnih in domačih smernicah (npr. Evropska konvencija o krajini, Krajinska politika RS) bi morale tovrstne krajine uživati poseben režim zaščite ter biti predmet poglobljene in nevtralne presoje vseh posegov.

Prav tako je v članku povzeto dejstvo, da so bila vprašanja sodelovanja javnosti v postopkih DPN ter vloga civilne iniciative predmet javne razprave. Civilna iniciativa, ki je zbrala več kot 500 podpisov za vključitev v postopek priprave DPN, ni bila priznana kot stranski udeleženec. To sproža pomembna vprašanja o kakovosti participacije in odprtosti postopkov za vključevanje civilne družbe v načrtovanje prostorskega razvoja.

Očitek HSE, da članek zavaja glede koristi za lokalno skupnost in vprašanja ravnanja z odpadki, razumem kot drugačno interpretacijo tematike. V članku so predstavljene informacije, ki temeljijo na trenutno dostopnih podatkih o strukturi projekta in poudarjajo potrebo po razmisleku o dolgoročni odgovornosti glede trajnosti opreme in njenega razgradnega cikla. Tudi v tej razpravi velja, da opozarjanje na možna tveganja ne pomeni nasprotovanja razvoju, temveč klic k bolj celostni in premišljeni obravnavi.

Skladno s 4. členom Zakona o medijih in uveljavljeno sodno prakso v zvezi s svobodo izražanja je jasno, da strokovni in vrednostni komentar v prispevku ne more biti predmet prisilnega popravka, saj ne gre za dejstvene neresnice, temveč za interpretacije, ki so v odprti in demokratični družbi nujne – zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo posege v skupni prostor.

Prispevek tako ostaja strokovno mnenje o umeščanju energetske infrastrukture v prostor. Njegov namen je prispevati k večdimenzionalni presoji projektov, ki imajo dolgoročen vpliv na okolje, skupnost in krajinsko identiteto.

Umeščanje obnovljivih virov energije v prostor ne odpira le vprašanja tehničnih rešitev, temveč tudi temeljno vprašanje: ali je poseg sploh smiseln v danem prostoru. V primeru Družmirskega jezera ne gre za nasprotovanje sončnim elektrarnam ali zelenemu prehodu kot takemu – nasprotno, podpiram iskanje trajnostnih rešitev. A ravno zato menim, da je treba izbrati prostorsko bolj primerne, že pozidane (ali drugače ustrezne) površine, ki niso v naravi in jih je v Šaleški dolini dovolj. 

Ta prispevek ne želi razpravljati o tem, kakšna naj bi bila PSE na jezeru, temveč opozarja, da je tudi mnenje o neumeščanju na to lokacijo legitimno in strokovno utemeljeno. Če naj bo sodelovanje lokalne skupnosti resnično dejavno, mora vključevati tudi možnost, da projekt na določeni lokaciji ni izvedljiv – brez da bi bilo takšno stališče že vnaprej izključeno iz razprave.

S spoštovanjem,
Kaja Flis, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Velenje, 5. 5. 2025.