ARTICLE AD
Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino je danes opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o vrtcih, ki med drugim zagotavlja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec, ohranja fleksibilni normativ in krepi mrežo javnih vrtcev. Koalicija je zakonu izrazila podporo, opozicija pa mu jo je odrekla. O noveli bo DZ odločal v četrtek.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je povedal, da so vsi predlogi novele zakona o vrtcih v luči zagotavljanja nadaljnjega razvoja in kakovosti predšolske vzgoje. Poudaril je, da so pri pripravi novele v sodelovanju z vsemi deležniki poskušali poiskati najboljše rešitve. Meni, da je velik premik pri vključevanje romskih otrok v vrtce, kjer je predviden 240-urni program leto pred vstopom v šolo.
Zakon ohranja fleksibilni normativ, in sicer, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti poveča število otrok v skupinah za največ dva otroka. O tem so se veliko pogovarjali s sindikati, ki fleksibilni normativ želijo ukiniti, zato so v dopolnilu koalicije, kot pravi, predlagali postopno ukinjanje do leta 2030 in ne do leta 2035, kot je bilo sprva mišljeno.
V zvezi s sofinanciranjem zasebnih vrtcev je Logaj pojasnil, da novela določa, da bi novoustanovljeni zasebni vrtec potreboval koncesijo občine, če bi izvajal javno veljavni program, s tem pa bo upravičen do celotnega financiranja programa. Zasebni vrtci s programom po posebnih pedagoških načelih bodo še naprej sofinancirani kot do zdaj, torej v obsegu 85 odstotkov. Občine koncesije novoustanovljenim zasebnim vrtcem ne morejo podeliti v primeru prostih mest v javnih vrtcih oziroma zmanjšanja števila oddelkov v javnih vrtcih. Javno veljavne programe bo presojal strokovni svet vlade, kot najvišji strokovni organ, kar se mu zdi ključna sprememba. Obdobje koncesije pa je omejena na sedem in največ 15 let, je dodal.
Državni svetnik Branimir Štrukelj je opozoril, da je eden od ključnih pogojev za kakovostno predšolsko vzgojo in izobraževanje število otrok v oddelku, zato je skrajni čas, da se po 20 letih vrnemo na normativ, ki je bil takrat zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih “začasno” zvišan za dodatna dva otroka. Ukinitev fleksibilnega normativa je odločitev za ohranitev kakovostnih javnih vrtcev v Sloveniji. Iz objavljenih podatkov izhaja, da se število oddelkov v javnih vrtcih zmanjšuje, je dejal.
Novomeški župan Gregor Macedoni se je skliceval na avtonomijo občine, ki “zastopa glavnega deležnika vzgoje”. Meni, da je ta normativ v vrtcih danes že znižan in ne vidi razloga za ukinitev. S tem bi dodatno obremenili starše, skupno 25 milijonov evrov na leto, je dejal.
V nadaljevanju seje so predstavniki zasebnih vrtcev pozvali k umiku predlaganih sprememb pri sofinanciranju zasebnih vrtcev. Ustanovitelj in vodja iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih Gregor Bezenšek je ocenil, da je zakon diskriminatoren in krivičen, ker staršem namerava odvzeti pravico do svobodne izbire.
Predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik je opozorila, da predlog novele zapostavlja in omejuje 1100 otrok v zasebnih vrtcih, ki so vključeni v javno veljavni program, in 2400 otrok, ki obiskujejo vrtce s koncesijo. Izpostavila je tudi, da so zasebni vrtci odločno proti elitizmu, ki ga bo po njenem mnenju ta zakon uvedel, saj bodo dostopni le še bogatim.
Večurna razprava, ki je bila sicer ideološko obarvana, se je večinoma vrtela okoli ukinitve fleksibilnega normativa in podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem. Poslanci koalicije so pozdravili predlagane predloge. Lenart Žavbi (Svoboda) je pohvalil udeležbo predstavnikov zasebnih vrtcev in se strinjal s postopnim ukinjanjem fleksibilnega normativa do leta 2030.
Za Tatjano Greif (Levica) ima novela zakona dobre rešitve, a obžaluje, da se normativ, ki “škoduje predšolski vzgoji” ne ukinja. Po drugi strani pa si Damijan Zrim (SD) ne predstavlja ukinitve normativa, zato so v poslanski skupini podali dopolnilo, da se normativ ohrani za največ dva otroka tudi po 1. septembru 2030, če stavbne in prostorske zmogljivosti vrtca to omogočajo.
Opozicijski poslanci so izpostavljali, da novela ogroža obstoj zasebnih vrtcev. Alenka Jeraj (SDS) je menila, da ima večina levih vlad težave s vsem, kar je povezano z zasebnim. Predlagala je črtanje členov, ki zadevajo zasebne vrtce. Za Tomaža Lisca je zakon “navadno ideološko skropucalo”, Iva Dimic (NSi) pa je prepričana, da “skrajno leva vlada hoče učiti starše, kako bodo vzgajali svoje otroke”.