Odbor DZ želi z ukrepi spodbuditi redno obiskovanje šole

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes brez glasu proti pripravil dopolnjena predloga sprememb zakonov o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter o socialnovarstvenih prejemkih za obravnavo na seji DZ. Po predlogih, ki so ju vložili v NSi, bodo v primeru, ko otrok ne hodi v šolo, sledile posledice.

Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v predstavitvi predlaganih dopolnitev dejala, da so znane težave romskih družin v jugovzhodni Sloveniji. Njihovi otroci namreč ne obiskujejo šole. “Toda posameznik brez osnovne šole se ne zaposli in se vrača v spiralo kriminala, kar slabša varnostne razmere v teh okoljih,” je opozorila.

Vlada po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dana Juvana predlaganih dopolnitev ne podpira. Po njenem pojasnilu se lahko namreč starše, ki svojim otrokom ne zagotovijo osnovnošolskega izobraževanja, sankcionira že po veljavnem zakonu o osnovni šoli. Glede na to ni treba uvajati dodatne kazni.

Juvan pa je izpostavil, da je že v veljavnem zakonu o starševskem varstvu omogočeno, da center za socialno delo po prostem preudarku določi, da se otroški dodatek izplačuje v materialni obliki. Strokovni delavec na centru poseže po takem ukrepu, če je velika verjetnost, da ga družina ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni, in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otrok.

Upokojena ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje Meta Kamšek kot idealno vidi, da bi se otroci iz romskih družin čim prej vključili v vrtec. Tako bi se proces njihove vzgoje lahko pravočasno začel.

V razpravi je Soniboj Knežak iz SD poudaril, da morajo starši v skladu z zakonom o osnovni šoli poskrbeti, da otroci hodijo v šolo. A praksa je drugačna, je opomnil. Zdajšnji sistem ni učinkovit, zato je treba najti druge rešitve, je pozval.

Po besedah Alenke Helbl iz SDS ni razloga, da predlogov NSi ne bi podprli. “Razmere na terenu se slabšajo in stiske so hude, zato je treba ukrepati,” je menila. Zdi se ji pomembno, da odločevalci dajo jasno sporočilo v tej smeri.

Tereza Novak iz Svobode medtem več pričakuje od lokalnih skupnosti. Nekatera romska naselja po njenem opažanju namreč niso komunalno urejena tako, kot zagotavljajo župani. Boljše rezultate na terenu pričakuje tudi denimo od predlogov zakonov o romski skupnosti in o vrtcih, ki sta v pripravi.

Odbor je danes potrdil tri dopolnila SD, ki sledijo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ. Z enim od njih se v predlogu črta določba, po kateri bi se otroški dodatek znižal za tretjino, če otrok po koncu osnovne šole ne bi nadaljeval izobraževanja v srednješolskih programih.

Podoben namen kot predlagane dopolnitve zakona o starševskem varstvu ima predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, je povedala Čadonič Špelič. Z njim želijo po njenih besedah določiti, da se denarna socialna pomoč tri mesece obvezno izplačuje v naravi, če otrok po ugotovitvi inšpektorata za šolstvo brez opravičljivih razlogov ne obiskuje pouka.

Če bodo otroci hodili v vrtec in šolo, bo manj drugih težav, se je strinjal Predrag Baković iz SD. “Delamo dobro,” je ocenil.

Potrdili so štiri dopolnila, s katerimi je SD sledila mnenju zakonodajno-pravne službe DZ. Z enim od njih je izrecno določeno, da bo nova ureditev veljala samo za tiste upravičence do denarne socialne pomoči, ki so starši ali skrbniki in ki morajo zagotoviti otrokovo obiskovanje šole.