Poročilo odbora Sveta Evrope med glavnimi izzivi zaporskega sistema v Sloveniji izpostavlja prenatrpanost in pomanjkanje osebja

Prenatrpanost v zaporih, pomanjkanje osebja in težave pri zaposlovanju novega kadra ostajajo glavni izzivi slovenskega zaporskega sistema kljub prizadevanjem oblasti za njihovo reševanje, v danes objavljenem poročilu o Sloveniji ugotavlja Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT).

Odbor Sveta Evrope obiskuje kraje pridržanja v državah članicah Sveta Evrope, da bi ugotovil, kako te ravnajo z osebami, ki jim je odvzeta prostost. Redni obdobni obisk v Sloveniji je predhodno izvedel v letu 2017, zadnji pa je potekal v oktobru 2024, ko so člani člani delegacije obiskali tudi zapora v Ljubljani in Kopru ter posebni socialnovarstveni zavod Dom Lukavci.

Od prejšnjega obiska leta 2017, ko je odbor pozitivno ocenil rahlo zmanjšanje števila zapornikov, se je situacija bistveno spremenila, v današnjem sporočilu za javnost izpostavlja CPT. Število zaprtih oseb se je močno povečalo, medtem ko zmogljivosti zaporskega sistema ostajajo večinoma nespremenjene. V ljubljanskem zaporu je bivalni prostor na posameznika občutno pod minimalnim standardom CPT, ki znaša štiri kvadratne metre na zapornika, navaja poročilo.

Kot glavni razlog za močno povečanje števila zapornikov so skoraj vsi sogovorniki navedli porast števila oseb, večinoma tujih državljanov, obtoženih ali obsojenih zaradi tihotapljenja migrantov. V času obiska je bila tako več kot polovica zaprtih oseb tujih državljanov, od katerih jih je bilo 80 odstotkov zaprtih zaradi kaznivih dejanj, povezanih s tihotapljenjem migrantov.

Prenatrpanost v zaporih ni negativno vplivala le na življenjske pogoje, temveč tudi na številna druga področja življenja v zaporu, tudi odnose med zaporniki in materialne pogoje. Še dodatno pa situacijo zaostrujejo pomanjkanje osebja in težave pri privabljanju novega kadra. V času obiska je bilo nezasedenih 10 odstotkov delovnih mest za paznike, navaja poročilo.

Med ukrepi, ki so jih oblasti sprejele za zmanjšanje pritiska na zaporski sistem, poročilo navaja možnost ponovne zaposlitve upokojenih paznikov, začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni, razprave o bolj konkurenčnih plačah in ugodnostih ter o morebitni reviziji kazni za kazniva dejanja tihotapljenja migrantov. Med ukrepi so tudi bolj enakomerna porazdelitev zapornikov po zaporih in gradnja novega zapora v Ljubljani. CPT pozdravlja te ukrepe in odločnost slovenskih oblasti za reševanje prenatrpanosti ter priporoča, da oblasti vztrajno nadaljujejo z ukrepi za upravljanje zaporske populacije, med drugim v sporočilu navaja CPT.

Poročilo med drugim navaja še, da med obiskom zaporov v Kopru in Ljubljani delegacija ni prejela verodostojnih pritožb o slabem ravnanju nad zaporniki s strani osebja. Prav tako ni zaznala slabega ravnanja oziroma znakov zlorabe stanovalcev s strani osebja v zavodu Lukavci.

“Poročilo Odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja potrjuje profesionalno delo in zavzeto sodelovanje zaposlenih v slovenskih zaporih. Veseli nas, da delegacija v obiskanih zavodih ni prejela pritožb o slabem ravnanju s strani osebja, temveč nasprotno – prejela je številne pozitivne izjave zaprtih oseb,” je v odzivu na poročilo izpostavila ministrica za pravosodje Andreja Katič. To je po njeni oceni priznanje osebju v zaporih in njihovemu delu v zahtevnih razmerah.

Na ministrstvu se zavedajo izzivov zaradi prezasedenosti zaporskega sistema in pomanjkanja kadrov. Na obeh področjih so že sprejeli številne ukrepe in bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje, je napovedala Katič.

Med ključnimi koraki v pravo smer je izpostavila odprtje novega zapora v Dobrunjah ter dodatne zaposlitve in izboljšanje pogojev dela za pravosodne policiste.

“Poročilo CPT razumemo kot dragoceno spodbudo za nadaljnje izboljšave. Naš cilj ostaja jasen: varno, humano in strokovno upravljanje zaporskega sistema, ki spoštuje človekove pravice in omogoča uspešno resocializacijo,” je še izpostavila Katič.