Od Povezanih dolin pričakujejo nov gospodarski zagon

Benečija in Posočje sta od nekdaj povezana, zlasti na kulturno-jezikovnem področju, medsebojni odnosi pa se morajo nujno okrepiti na ravni lokalnih samouprav oziroma na gospodarskem področju. Zato si na obeh straneh, a še posebno na Videmskem, veliko obetajo od nastajajočega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Povezane doline. Tudi o tem je tekla beseda med tradicionalno prireditvijo Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru v Kobaridu, ki se je v začela v petek s pogovornim in filmskim večerom ter se zaključila v nedeljo s predstavo Beneškega gledališča Tonina Drejova donas.

Petkovo dogajanje se je začelo s predstavitvijo letošnjega Trinkovega koledarja, ki na kar 250 straneh prinaša zanimive prispevke 25 avtorjev; ti nudijo vpogled v glavne dogodke, ki so zaznamovali lansko leto, v različna poglavja zgodovine tega čezmejnega prostora (na primer v vlogo partizanov v teh krajih), predstavljajo pomembne osebnosti, ob tem pa dajejo poudarek tudi lokalnim narečjem.

O vsebini publikacije je podrobneje spregovorila predsednica KD Ivan Trinko Iole Namor, ki je med drugim poudarila potrebo, da se to skupno območje ravno po zaslugi EZTS Povezane doline obogati s konkretnimi projekti in naložbami, zato da si bo lahko Benečija gospodarsko opomogla. Namor je tudi izpostavila vključevanje mladih v slovenske organizacije, kar vliva upanje v prihodnost. Med negativnimi točkami je omenila pomanjkanje slovenskih župnikov, potem ko sta lani umrla g. Božo Zuanella ter msgr. Marino Qualizza in je iz Terske doline po 53 letih odšel g. Renzo Calligaro.

Zdravko Likar je zbrane povedel skozi zgodovino tamkajšnjega prostora ter stikov med Benečijo in Posočjem v zadnjem nekaj več kot stoletnem obdobju. Med fašizmom je bilo Posočje pod Italijo, tako da so tudi tu z Gentilejevo reformo ukinili slovenske šole, z Mussolinijevim odlokom je bila raba slovenskega jezika prepovedana v cerkvah, o čemer je France Bevk napisal roman Kaplan Martin Čedermac. Po kapitulaciji Italije so bili tamkajšnji kraji dva meseca del Kobariške republike, ob njeni ukinitvi pa je bilo, kot je v svojem dnevniku zapisal duhovnik Antonio Cuffolo, konec sreče, miru in svobode. Tedaj so veliko gorja povzročili Nemci in njihovi sodelavci, po vojni pa je bil del Posočja - do priključitve Jugoslaviji - dve leti pod ameriško upravo.

Pomembna mejnika sta bila vstop Slovenije v EU z velikim praznovanjem na Matajurju, še bolj pa vključitev v schengensko območje, ko so tudi na Robiču slovesno obeležili padec meje. Likar je zaključil z grenko ugotovitvijo, da je danes, ko ovir ni več, sodelovanja med občinami in stikov manj, tako da tudi sam upa, da bo EZTS prinesel koristi obmejnemu prebivalstvu.