Od Dunaja zahtevajo spoštovanje in razvoj svojih pravic

Združenja koroških Slovencev pred prihajajočo 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe od Dunaja zahtevajo spoštovanje in razvoj njihovih pravic. Kljub določenim napredkom v njihovem položaju, so spomnili, da so se morali za uresničevanje pravic iz omenjene pogodbe trdo boriti.

Vodje Narodnega sveta koroških Slovencev, Skupnosti koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so v izjavi poudarili pomen avstrijske državne pogodbe, ki da je za njih "po eni strani Magna Carta manjšinskih pravic, po drugi pa jamstvo za obstoj republike Avstrije".

Sedmi člen te mednarodne pogodbe, ki je s podpisom 15. maja 1955 uredila položaj Avstrije v času hladne vojne, zagotavlja zaščito avtohtonega slovenskega jezika in kulture v javnosti, a kot opozarjajo podpisniki pisma, so nekatera določila v preteklosti postala žrtev politične samovolje.

Kljub določenim zgodovinskim krivicam so dvojezično šolstvo in kulturni dosežki slovenske narodne skupnosti pridobili na spoštovanju, kar je obogatilo skupno življenje vseh Korošcev in Korošic, so prepričani podpisniki.

»Ob jubileju pa ne moremo zamolčati, da smo se morali v vseh 70 letih za vsak najmanjši napredek pri uresničevanju naših zagotovljenih pravic trdo boriti,« so prepričani koroški Slovenci, ki so ob tem spomnili na zgodovino asimilacijskih politik, ki so ob izseljevanju privedle do krčenja skupnosti.

Kot državljanke in državljani Avstrije zato ob tej priložnosti od vlade zahtevajo spoštovanje in razvoj tistih pravic in razvojnih možnosti, ki da so nujne za nadaljnji obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Med te po njihovih besedah sodijo razširitev dvojezičnega šolstva in izobraževanja od otroškega varstva do univerze, omogočanje in spodbujanje prisotnosti ter rabe slovenskega jezika v javnosti, na uradih in sodiščih ter ohranjanje dialoga.

»Pošteno izpolnjevanje vseh v avstrijski državni pogodbi zagotovljenih pravic je in ostaja preizkus demokracije in pravne države,« dodajajo podpisniki, ki želijo, da država poskrbi za aktivno znanje slovenskega jezika javnih uslužbencev na dvojezičnem območju. »Glede na desetletja različnih opustitev bi bil sklad za ohranitev slovenskega jezika, krepitev jezikovne usposobljenosti in spodbujanje učenja jezika, ki bi ga ustanovila zvezna država, simbol iskrene politične volje,« menijo osrednje politične organizacije slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem.