Obrazi našega kraja: Andreas Leitinger – človek, ki je Cornhole klub Slivnica popeljal od pikniških začetkov do mednarodnih tekmovanj

Šport Andreasa Leitingerja spremlja praktično vse življenje. Od nogometnih zelenic in košarkarskih igrišč ga je pot pred dobrim desetletjem pripeljala do kornhola – sprva preproste igre na pikniku, ki je sčasoma postala pomemben del njegovega življenja. Danes je predsednik Cornhole kluba Slivnica, ki povezuje 26 aktivnih igralcev, pripravlja turnirje ter se vse bolj uveljavlja tudi zunaj slovenskih meja. Z njim smo se pogovarjali o začetkih, razvoju kluba, posebnostih kornhola in načrtih za prihodnost.

Za začetek – kdo je Andreas Leitinger, ko ni v vlogi predsednika Cornhole kluba Slivnica? Kako bi se predstavili našim bralcem?

Prihajam iz Hotinje vasi, mladost pa sem do 26. leta preživel v Radizelu, zato sem bil že zelo zgodaj močno povezan s športnim življenjem v Slivnici in s ŠD Slivnica. Šport me spremlja praktično že od malega. Dolga leta sem bil nogometni vratar – od mlajših selekcij, pozneje v članski in še dolgo v veteranski ekipi NK Slivnica, dokler je telo dopuščalo takšne obremenitve. Ob nogometu sem se aktivno ukvarjal tudi s košarko. Že pri šestnajstih letih sem začel soditi različne košarkarske lige, pozneje pa sem več kot 25 let deloval kot trener košarke na OŠ Slivnica, kjer sem treniral tako fante kot dekleta.

Poklicno delujem precej drugače – ukvarjam se z mednarodno prodajo igralnih avtomatov za kazinoje, zaradi česar veliko potujem po Evropi. Šport, delo z ljudmi in številna potovanja so verjetno tri stvari, ki me najbolje opišejo tudi zunaj kornhola.

Kako ste se prvič srečali s kornholom in kaj vas je pri tem športu tako pritegnilo, da je postal pomemben del vašega življenja?

S kornholom sem se prvič srečal leta 2013 na pikniku pri Andreju Mesarcu iz Hoč. Andrej je bil tisto leto v ZDA, kjer je v enem od lokalnih barov povsem naključno naletel na to igro. Zanimala ga je dovolj, da je izmeril deske in vrečke, po vrnitvi domov pa je dal prijatelju mizarju izdelati prvi komplet. Vrečke je zašil sam in jih napolnil s koruzo.
Tega prvega igranja se še danes zelo dobro spomnim. Po nekaj metih smo bili vsi beli od koruznega prahu, saj se je koruza ob udarcih ob desko drobila, vrečke pa so bile zato iz igre v igro vse manj polne.

Igra me je takoj pritegnila, predvsem zaradi kombinacije druženja, tekmovalnosti in dejstva, da jo lahko zelo hitro začne igrati praktično vsak. Za naslednje piknike sem si pri Andreju začel izposojati opremo, čez čas pa sem si izdelal svoje deske in zašil svoje vrečke. Takrat uradnih pravil še nismo poznali, zato smo si jih precej prilagodili po svoje.
Odziv ljudi je bil vedno enak – skoraj vsak, ki je igro prvič poskusil, se je nad njo navdušil. Ker je zanimanje hitro raslo, sem se lotil izdelovanja opreme in v nekaj letih izdelal več kot 30 kompletov desk in vrečk.

Cornhole klub Slivnica deluje že več kot desetletje. Kako se spominjate začetkov in kako se je klub v tem času razvijal?

Začetki so bili zelo spontani in precej bolj pikniški kot športni. Po prvih igranjih se je vedno več prijateljev navdušilo nad kornholom, zato smo začeli igrati pogosteje, organizirali interne turnirje in se dobivali pred klubskimi prostori NK Slivnica.

Ko je skupina postajala vedno večja in je bilo jasno, da igra ni več samo občasna zabava, se mi je porodila ideja, da bi se tudi organizirali. Ker je v kraju že obstajalo Športno društvo Slivnica, smo se vanj vključili kot sekcija. Tako se je iz pikniške različice postopoma razvila dobro organizirana skupina.

Prve uradne turnirje smo začeli pripravljati v okviru krajevnega praznika. Naslednji velik korak je bil, ko nam je OŠ Slivnica omogočila uporabo telovadnice in smo lahko organizirali prvi Slivnica Open. Udeležilo se ga je več kot 70 igralcev iz vse Slovenije, prišli pa so tudi tekmovalci iz Hrvaške.

Danes imamo dobre pogoje za redno delo. Dvakrat na teden treniramo v Vegecu, kjer imamo idealne pogoje na dveh progah, od lani pa enkrat tedensko tudi v telovadnici OŠ Slivnica, kjer lahko postavimo več prog.

Vsa sredstva, ki smo jih skozi leta pridobili s turnirji, podporo in donacijami, smo sistematično vlagali nazaj v opremo. Danes lahko sami organiziramo tekmovanje na 13 progah, z vso potrebno opremo in sodniki. Prav zaradi teh izkušenj smo bili povabljeni tudi k sodelovanju ob odprtju prvega javnega igrišča za kornhol v Mariboru.
Organizirali smo tudi tekmovanje mestnih občin z 22 ekipami ter zelo zahteven dogodek Komunaliada, kjer je nastopilo 43 ekip iz vse Slovenije. Obe tekmovanji smo izpeljali tekoče in profesionalno ter prejeli številne pohvale.

Velik korak je bilo tudi vključevanje v mednarodni kornhol. Nastopili smo na več turnirjih pod okriljem ACL Europe v Domaniži na Slovaškem, Padovi, Križevcih in Pazinu, dve leti zapored pa tudi na ACL Europe Open v Poreču, največjem evropskem dogodku sezone, kjer nastopi več kot 350 igralcev.

Vzporedno z razvojem Cornhole kluba Slivnica se je širila tudi slovenska kornhol scena. Danes skupaj z Budničarjem iz Količevega in Squashlandom iz Ljubljane ustanavljamo Zvezo kornhol klubov Slovenije, katere sedež bo v Slivnici. Ob vprašanju slovenskega poimenovanja športa smo pridobili tudi mnenje SAZU, kjer so kot slovensko poimenovanje predlagali izraz kornhol, zato ga bomo po ustanovitvi zveze začeli tudi uradno uporabljati.

Kako bi nekomu, ki kornhola še nikoli ni igral, na kratko predstavili ta šport? Je težji, kot je videti na prvi pogled?

Kornhol je na prvi pogled zelo preprost šport. Z določene razdalje mečeš vrečke na poševno desko z luknjo – vrečka na deski prinese eno točko, vrečka skozi luknjo pa tri. Pravila lahko vsak razume v nekaj minutah.

Ko začneš igrati resneje, pa hitro ugotoviš, da je šport precej zahtevnejši, kot je videti. Ključni so ponovljivost meta, tehnika, nadzor vrečke in taktika. Na višji ravni se pojavljajo različni tipi metov, bloki, potiski in airmaili, zelo pomembna pa je tudi izbira vrečke glede na način igre in razmere.
Najboljši igralci trenirajo praktično vsak dan in opravijo tudi po 500 ali 1000 metov, zato vrhunska raven zahteva veliko sistematičnega dela. Zanimivo je tudi, da precej zelo dobrih igralcev prihaja iz sorodnih športov, kot so balinanje, petanka ali prstomet. Takšni igralci imajo že razvit občutek za natančnost in ponovljiv gib, zato tehniko praviloma osvojijo zelo hitro.

Cornhole klub Slivnica je prejel bronasti grb Občine Hoče-Slivnica. Kaj vam osebno pomeni to priznanje in kaj pomeni celotni ekipi?

O priznanjih iskreno nikoli nisem posebej razmišljal. Delali smo zato, ker nas kornhol veseli, ker radi tekmujemo in ker smo želeli razvijati nekaj novega v našem kraju.
Ko pa nas je Društvo upokojencev Slivnica predlagalo za bronasti grb občine, sem se prvič nekoliko bolj ustavil in razmislil, kaj vse smo v teh letih pravzaprav naredili.
Takrat sem se zavedel, da naša vloga ni samo v tem, da hodimo na tekmovanja in dosegamo rezultate. Predstavljamo šport, ki je dostopen praktično vsem generacijam, bili smo med pionirji njegovega razvoja v Sloveniji, danes nastopamo na državnih tekmovanjih in številnih turnirjih po Evropi, veliko sodelujemo z upokojenci, organiziramo turnirje in nove ljudi spoznavamo s kornholom.

Zato mi bronasti grb veliko pomeni predvsem kot priznanje celotni skupini in delu, ki smo ga skozi leta opravili tudi za kraj in širšo skupnost. Takšno priznanje ti da občutek, da je bilo vse to opaženo in da ima naše delo širši pomen, ne samo tekmovalnega.

Koliko ljudi danes sestavlja Cornhole klub Slivnica in kdo vse se vam lahko pridruži? Je kornhol šport za vse generacije?

Trenutno nas je 26 aktivnih igralcev. Zanimivo je, da je med nami veliko parov oziroma življenjskih partnerjev in zakoncev, kar je po mojem zelo lep dokaz, da je kornhol res šport za zelo širok krog ljudi.
Veliko sodelujemo tudi z upokojenci. Letos smo zanje organizirali turnir moških in ženskih dvojic, odziv pa je bil zelo dober. Prav pri takšnih dogodkih se pokaže ena največjih prednosti tega športa – igrajo ga lahko ljudje zelo različnih starosti in telesnih sposobnosti.

Za nove člane smo si zamislili nekoliko bolj postopen sistem vključevanja. Organizirali smo dodaten turnir v Vegecu, novinci pa se nam lahko pridružijo tudi v telovadnici OŠ Slivnica, kjer imamo več prostora in več prog.

Naši člani so pripravljeni novim igralcem predajati znanje in jim pomagati, da postopoma osvojijo tehniko ter pridejo do ravni, ko se lahko brez težav vključijo v redno skupino. Tako je proces dober tako za nove kot tudi za naše stalne člane.

Slivnica Open je postal eden vaših prepoznavnejših dogodkov. Kako se je turnir razvijal skozi leta in kakšen pomen ima danes?

Slivnica Open se je razvijal postopoma. Najprej smo uradne turnirje organizirali v okviru krajevnega praznika, nato pa smo ob pomoči OŠ Slivnica, ki nam je omogočila uporabo telovadnice, organizirali prvi Slivnica Open.

Že prve izvedbe se je udeležilo več kot 70 igralcev iz vse Slovenije in tudi Hrvaške, kar nam je pokazalo, da ima tak dogodek velik potencial.

Z leti je turnir postal večji in bolj organiziran, danes pa ni več samo tekmovanje, ampak celoten športno-družabni dogodek. Na Slivnica Open prihajajo kakovostni igralci iz vse Slovenije, vključujemo različne discipline in spremljevalni program, predvsem pa želimo ustvariti dogodek, kjer se tekmovalnost in druženje dopolnjujeta.

Zame je njegov največji pomen v tem, da pokaže, da lahko tudi v manjšem kraju pripravimo kakovosten in prepoznaven športni dogodek ter z njim predstavimo tudi Slivnico širšemu krogu ljudi.

Vaši člani nastopajo tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Kateri dosežek ali dogodek vam je do danes najbolj ostal v spominu?

Težko bi izpostavil samo en rezultat, ker se praviloma na vseh tekmovanjih uvrščamo v zgornji del lestvice in skoraj vedno kdo od naših članov nekoliko izstopa z zelo dobrim rezultatom.
Meni osebno so zelo pomembni predvsem dogodki, kjer vidiš, koliko je šport napredoval in kam vse nas je pripeljal. Mednarodni turnirji pod okriljem ACL Europe so posebno doživetje, saj tam srečaš najboljše evropske igralce in tudi profesionalce iz drugih delov sveta.

Posebej bi izpostavil Poreč, kjer smo nastopili dve leti zapored na največjem evropskem dogodku sezone z več kot 350 igralci. Takšni turnirji ti zelo jasno pokažejo, kakšna raven obstaja v tem športu, hkrati pa ti dajo veliko motivacije za nadaljnji razvoj.

Ponosen sem tudi na naše rezultate doma, kjer se naši člani redno uvrščajo visoko. Zame pa je skoraj pomembneje kot posamezna uvrstitev to, da smo kot klub postali konkurenčni in prepoznavni tako doma kot tudi na mednarodnih turnirjih.

Kakšne načrte in želje imate za prihodnost Cornhole kluba Slivnica?

Kornhol je pri nas trenutno zelo hitro razvijajoč se šport in baza igralcev v Sloveniji hitro raste. Poleg že aktivnih klubov Budničarja iz Količevega in Squashlanda iz Ljubljane se v kratkem organizirajo oziroma nastajajo nove skupine v Žireh, Rakeku, Novem mestu, Motniku, Lazah v Tuhinjski dolini in Celju. Ob tem sploh še ne štejemo številnih društev upokojencev, kjer se je šport prav tako zelo dobro prijel.

Zato se mi zdi, da smo trenutno v zelo zanimivem obdobju. Eden naših največjih naslednjih korakov je ustanovitev Zveze kornhol klubov Slovenije, katere sedež bo v Slivnici.
Želimo postaviti jasen in urejen sistem tekmovanj, ranking turnirjev in državnega prvenstva ter ga smiselno povezovati tudi z evropskim koledarjem.
V našem klubu želimo še naprej razvijati člane, vključevati nove igralce, širiti znanje, organizirati kakovostne turnirje in razvijati Slivnica Open. Želimo ostati aktivni tudi na mednarodnih tekmovanjih.

Predvsem pa si želim, da bi se klubi med seboj povezovali in sodelovali. Šport ima trenutno veliko energije in potenciala, zato je pomembno, da ga razvijamo organizirano in dolgoročno.

Če bi morali ljudi, ki kornhola še niso preizkusili, z enim stavkom prepričati, naj pridejo na trening ali turnir – kaj bi jim povedali?

“Pridite enkrat poskusit – skoraj vsak, ki je pri nas prvič vrgel vrečko, je hotel vreči še eno.”

The post Obrazi našega kraja: Andreas Leitinger – človek, ki je Cornhole klub Slivnica popeljal od pikniških začetkov do mednarodnih tekmovanj appeared first on Lokalec.si.